Grozljiva nesreča, 72-letnik zapeljal na nasprotni pas, posledice usodne

CELJE – Nesreča v Stenicah znova razkriva krhkost cestnega vsakdana

Včeraj, 18. decembra 2024, je naselje Stenice pretresla tragična prometna nesreča, ki je zaznamovala še en žalosten mejnik na slovenskih cestah. Okoli poldneva je 72-letni voznik tovornega vozila, med vožnjo iz smeri Vitanja proti Stranicam, iz neznanega razloga zapeljal na nasprotni vozni pas in silovito trčil v osebno vozilo, ki mu je prihajalo nasproti. Trk, neizprosen in neizbežen, je bil usoden – starejšega voznika so poškodbe premagale še na kraju nesreče.

Zgodba ni zgolj suhoparno naštevanje dejstev – zakaj bi nenadoma, brez očitnega razloga, vozilo zapeljalo na nasprotno stran ceste? Smo priča trenutku nepazljivosti, slabemu počutju voznika ali pa morda tehnični okvari, ki bi lahko zaslužila podrobnejšo preiskavo? Takšna vprašanja, žal, ostajajo neodgovorjena, a družbo silijo k razmisleku: koliko resnično obvladujemo prometne razmere in koliko je še vedno prepuščeno naključju?

Kdo vse trpi posledice?

Čeprav je 72-letni voznik v nesreči izgubil življenje, zgodba s tem ne preneha. Njegova sopotnica, ki je prav tako potovala v tovornem vozilu, je utrpela hude poškodbe. Kako pogosto se zgodi, da v nesreči, ki jo povzročijo nenadne odločitve ali okoliščine, ki so zunaj našega nadzora, plačajo ceno tisti, ki niso bili niti za volanom? Voznika in sopotnika iz osebnega vozila sta jo na srečo odnesla brez poškodb – a kaj to pomeni za duševne brazgotine, ki jih bo nesreča verjetno pustila? Čeprav telesno nista trpela, sta bila nedvomno priča trenutku, ki ju bo spremljal še dolgo.

Šesta smrtna žrtev na območju PU Celje letos

Če primerjamo statistiko prometnih nesreč na območju Policijske uprave Celje z nacionalnimi številkami, se hitro znajdemo pred vprašanjem: je šest smrtnih žrtev v enem letu sprejemljiva številka? Za družine, ki so izgubile svoje najdražje, je to absolutno preveč. A ko pogledamo širše, se zdi, da je število primerljivo s prejšnjimi leti – in ravno to je težava. Kajti, ko se statistika ne izboljšuje, je to zgovoren dokaz, da preventivne kampanje in opozorila sicer dosežejo naša ušesa, a morda ne naših dejanj.

Poziv k premisleku – a kdo posluša?

Kolikokrat smo že slišali, naj prilagodimo hitrost razmeram na cesti, naj bomo pozorni na voznike okoli nas in naj redno preverjamo tehnično stanje naših vozil? Ti nasveti, čeprav resnični in koristni, se pogosto izgubijo v monotoniji vsakdana – morda zato, ker verjamemo, da se “meni to ne more zgoditi”. Ironično je, da prav takšen način razmišljanja poganja nesreče, kot je bila ta v Stenicah.

Policija znova opozarja na previdnost, a težko je spregledati občutek frustracije, ki veje iz tovrstnih pozivov – kot da bi stalno trkali na vrata, za katerimi nihče ne sliši. A morda je prav to največji izziv varnosti v prometu: kako doseči, da se sporočilo ne ustavi le pri sprejemanju, temveč preide v dejansko prakso?

Varnost na cestah – ogledalo družbe

Prometna nesreča v Stenicah ni le osebna tragedija, temveč odraz širših problemov. Je klic k premisleku, opozorilo, da je odgovornost za varnost na cestah skupna – a na koncu dneva nosi vsak voznik svojo težo. Kot se pogosto zgodi, se bomo danes zgrozili ob tej zgodbi, jutri pa se vrnili k svoji rutini. A kako dolgo lahko družba ignorira statistike, ki ostajajo nespremenjene, in tragedije, ki se ponavljajo, dokler se sami ne znajdemo na napačnem koncu zgodbe?

Tragični dogodki, kot je bil včerajšnji, nas ne učijo zgolj o krhkosti človeškega življenja, temveč tudi o potrebi po nenehnem izboljševanju prometne kulture – naloga, ki presega zgolj občasne preventivne akcije. Je prihodnost varnejših cest sploh možna, če ne spremenimo temeljnega odnosa do vožnje?

Napisal: N. Z.

Fotografija je simbolična.

Vir: Policijska uprava Celje