LJUBLJANA – Slovenska vlada je nedavno zaposlila kar 1.360 novih javnih uslužbencev, kar je povzročilo dvig obrvi pri številnih davkoplačevalcih in ekonomskih analitikih. Po podatkih, ki so prišli v javnost, znaša povprečna bruto plača teh zaposlenih okoli 2.500 evrov mesečno, kar pomeni, da bodo ti novi kadri davkoplačevalce mesečno stali več kot 3 milijone evrov. Če to pomnožimo z 12 meseci – seštevek je osupljiv. V času, ko se država že sooča s pomanjkanjem sredstev za zdravstvo in socialne reforme, je to poteza, ki marsikoga pušča brez besed. Ali pa ravno nasprotno – z zelo ostrimi besedami.

Kadrovanje kot ‘investicija’ – ali breme?

Vlada je povečanje števila zaposlenih zagovarjala z ustanovitvijo novih ministrstev, med katerimi izstopa Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki naj bi pokrivalo področja, kot so medgeneracijska solidarnost, stanovanjska politika in trajnostni razvoj. A pri tem se poraja vprašanje: zakaj za obravnavo že znanih problematik potrebujemo nove resorje – in predvsem, ali ni bila že obstoječa struktura dovolj?

Minister za solidarno prihodnost, Luka Mesec, je na novinarski konferenci izjavil: »Ne gre za luksuz ali nepotrebno širjenje. Gre za nujnost, če želimo odgovoriti na potrebe sodobne družbe.« (Vir: RTV Slovenija). A skeptiki se sprašujejo, zakaj je odgovor na potrebe 21. stoletja vedno več zaposlenih – in vedno več davkoplačevalskega denarja.

Ministrstva so na novo zaposlila okoli 1360 ljudi, ob bruto plači v Sloveniji v znesku okoli 2500 evrov pa je to že več kot 3 milijone evrov mesečno samo za plače. Noro. pic.twitter.com/RjNMe81sAT

— Marko (@Marko63705437) November 20, 2024

Primerjava s preteklostjo: manj je bilo več?

Če primerjamo trenutno stanje s prejšnjo vlado, so številke precej kontrastne. Med letoma 2020 in 2022 je bilo na novo zaposlenih približno 800 javnih uslužbencev, kar je predstavljalo letni strošek okoli 24 milijonov evrov. To pomeni, da je trenutna vlada v enem letu zaposlila skoraj 70 % več ljudi, s čimer so stroški za plače poskočili za več kot 50 %. Vprašanje je torej očitno: ali Slovenija res potrebuje tolikšno administrativno širitev? Ali pa gre preprosto za “obljubljeno deželo zaposlitev”?

Zgovoren je primer iz leta 2021, ko je prejšnja vlada v okviru digitalizacije preoblikovala več procesov in poudarila optimizacijo kadrov. Takrat so celo napovedovali, da bo število zaposlenih v javni upravi ostalo stabilno. Trenutna vlada pa, namesto da bi šla po tej poti, očitno stavi na kvantiteto, ne nujno na kakovost.

Birokracija ali rešitev?

Da bi razumeli vpliv teh sprememb na vsakdanje življenje državljanov, poglejmo konkreten primer. Ena izmed glavnih nalog novega Ministrstva za solidarno prihodnost je reševanje stanovanjske problematike. A ali so novi zaposleni resnično pripomogli k izboljšavam na tem področju? Mlade družine, ki se trudijo pridobiti subvencionirana stanovanja, še vedno poročajo o dolgotrajnih postopkih, izgubljeni dokumentaciji in – ironija – pomanjkanju odzivnosti.

»Če je dodatnih 1.360 ljudi zaposljenih, da se čakajoče vrste za stanovanja podaljšajo, potem se sprašujem, čemu sploh služijo,« se pritožuje uporabnica Maja, ki je na subvencijo za najemnino čakala več kot eno leto. Njeno zgodbo je objavil portal Siol.net.

Stroški brez jasnega učinka

Povečanje števila zaposlenih je za mnoge znak, da vlada morda ne razume realnosti vsakdanjega življenja državljanov. Stroški, ki se nabirajo na račun dodatnega kadra, bi lahko šli v druge projekte – na primer, za skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu ali za izboljšanje javnega prevoza. Po podatkih OECD ima Slovenija že zdaj enega največjih javnih sektorjev glede na število prebivalcev v regiji, kar odpira vprašanje: ali je resnično število zaposlenih tisto, kar izboljšuje učinkovitost?

Ekonomist dr. Marko Kranjc meni, da dodatno zaposlovanje brez jasnih učinkov škodi dolgoročni vzdržnosti javnih financ. »Namesto da vlagamo v razvoj obstoječih kadrov in procesov, ustvarjamo novo plast birokracije. To ni trajnostna rešitev,« je povedal v intervjuju za Finance.

Med drugim smo poročali tudi o eni izmed (novo)zaposlenih na vladi:

Golob zaposlil Tinino tesno prijateljico, takšno plačo ji je dal – kdo pa to plača?

In o izplačilih dodatkov na Ministrstvu za digitalno preobrazbo:

Uslužbenci digitalnega ministrstva so si izplačali dodatke za !! razdeljevanje !! računalnikov … takšni so zneski

Čeprav se vlada sklicuje na nujnost in koristi novih zaposlitev, bo morala državljanom pokazati konkretne rezultate. Dodatni zaposleni bodo upravičeni le, če bodo dolgoročno pripomogli k večji kakovosti javnih storitev. Brez jasnih kazalnikov uspešnosti in merljivih rezultatov bodo kritike še naprej rasle – tako kot stroški, ki jih nosimo vsi.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www

LJUBLJANA – Prižig prazničnih luči v Ljubljani, ki bo letos 29. novembra 2024 ob 17.00, napoveduje prihod prazničnega vzdušja, ki ga s svojimi unikatnimi svetlobnimi instalacijami spremljajo številni obiskovalci iz Slovenije in tujine. A praznična okrasitev ni le estetska popestritev mestnega središča – za seboj pušča tudi račun, ki ga bodo občani, čeprav posredno, občutili. Koliko torej stane praznično vzdušje?

Stroški praznične okrasitve v Ljubljani

V Ljubljani je vsako leto že tradicija, da mestne oblasti namenijo več kot 200.000 evrov za postavitev in vzdrževanje prazničnih luči ter božičnih dreves. To vključuje stroške načrtovanja, postavljanja in demontaže okrasitve, vzdrževanja med sezono ter seveda stroške same elektrike. Mestna občina Ljubljana ocenjuje, da stroški vsako leto ostajajo v okviru te številke, in čeprav se znesek morda ne zdi izjemno visok, ta sredstva v proračunu pogosto sprožijo vprašanja. Po podatkih, ki jih navaja cosmopolitan.metropolitan.si, ljubljanska mestna občina za praznično okrasitev porabi okoli 220.000 evrov, če pa temu dodamo še stroške dodatnih dogodkov in ognjemetov, se številka zviša.

Letos bo praznično okrašena tudi osrednja smreka na Prešernovem trgu, ki je visoka približno 20 metrov in okrašena z okoli desetimi kilometri luči. Poleg tega bodo mestne oblasti postavile še devet drugih smrek po različnih delih mesta, kar seveda še dodatno poveča strošek, saj poleg postavitve dreves vključuje tudi najem, vzdrževanje in demontažo svetlobnih okraskov ter smrek po koncu prazničnega obdobja.

V Velenju so danes začeli s postavitvijo smrečice:

V Kamniku pa smrečica že stoji:

Kritični pogled na stroške okrasitve

Čeprav mestne oblasti vsako leto zagotavljajo, da je praznična okrasitev pomembna za vzdušje in povečuje turistični obisk, mnogi kritiki menijo, da bi lahko bila ta sredstva porabljena bolj koristno. Pojavljajo se pozivi, da naj okrasitev financirajo zasebni sponzorji ali podjetja, ki bi z oglaševanjem pridobila del sredstev. Tako bi se lahko občinski proračun razbremenil, predvsem pa bi lahko finančna sredstva preusmerili na področja, kot so socialna varnost ali pomoč za ogrožene skupine. Vendar se mestne oblasti argumentom upirajo, saj menijo, da je praznična okrasitev simbol skupnosti in dodana vrednost za vse obiskovalce, tako domačine kot turiste.

Postavljanje prazničnih luči v drugih mestih

Poleg Ljubljane so praznična okrašena tudi druga slovenska mesta. V Mariboru bodo, denimo, luči prižgali 28. novembra ob 17.30 na Trgu Leona Štuklja, kjer bo potekal tudi božični sejem z lokalnimi dobrotami in rokodelskimi izdelki. Po podatkih, ki jih navaja citylife.si, so stroški okrasitve v Mariboru nekoliko nižji kot v Ljubljani, vendar še vedno dosegajo okoli 80.000 evrov, kar vključuje postavitev luči, smrek in vzdrževanje med sezono.

Celje, Kranj in Koper imajo nekoliko bolj skromne okrasitve, a še vedno želijo ohraniti praznični duh. V Celju se stroški gibljejo okoli 40.000 evrov, medtem ko Koper, ki ima bogato svetlobno okrasitev zaradi bližine morja, letno za okrasitev nameni okoli 70.000 evrov.

Takšno dogajanje napovedujejo v Celju:

Povzetek dogajanja za večja mesta:

• LJUBLJANA: 29. NOVEMBER 2024: Ljubljana bo letos praznično okrasitev zasvetila 29. novembra ob 17. uri na Prešernovem trgu. Ljubljanski župan bo simbolično prižgal več kot 800 svetlobnih umetnin, ki jih je zasnoval umetnik Zmago Modic. Dogodek bodo spremljali kulturni program in praznični sejmi na Bregu, Kongresnem trgu in Prešernovem trgu, kjer bodo obiskovalci uživali v domačih izdelkih in kulinaričnih dobrotah. Osrednja atrakcija bo božična smreka na Prešernovem trgu.
• MARIBOR: 28. NOVEMBER 2024: Maribor bo 28. novembra ob 17.30 na Trgu Leona Štuklja prižgal praznične luči. Ob tej priložnosti bodo obiskovalci lahko uživali na božičnem sejmu z lokalnimi dobrotami, rokodelskimi izdelki in panoramskim kolesom, ki ponuja pogled na osvetljeno mesto.
• KRANJ: 3. DECEMBER 2024: V Kranju se bo praznično vzdušje pričelo 3. decembra s prižigom lučk in dogodkom Prešerni december. Osrednja smreka na Glavnem trgu bo zasvetila skupaj z uličnimi okraski, božični sejem pa bo ponujal lokalne dobrote v srcu mestnega jedra.
• KOPER: 6. DECEMBER 2024: V Kopru bo 6. decembra ob slavnostnem prižigu luči zaživela Fantazima, ki bo ponujala koncerte, adventne sprehode in tradicionalno silvestrovanje na prostem. Najmlajši bodo uživali v Božičkovi deželi in otroškem silvestrovanju, obiskovalce pa bo pritegnilo drsališče ob morju in kulinarična zimska vasica.
• PORTOROŽ IN PIRAN: 6. DECEMBER 2024: V Portorožu in Piranu bodo lučke zasvetile 6. decembra v parku Hotela Kempinski Palace Portorož. Praznični vikend med 6. in 8. decembrom bo obogaten z glasbenimi dogodki in kulinarično ponudbo na edinstveni lokaciji.
• BLED: 1. DECEMBER 2024: Na Bledu bodo praznične lučke zasijale 1. decembra ob 17. uri, ko se bo jezerska promenada spremenila v pravljično zimsko pokrajino. Blejsko jezero bo okrašeno, dogodek pa spremlja bogat sejem lokalnih umetniških izdelkov in kulinaričnih dobrot.
• VELENJE: 1. DECEMBER 2024: V Velenju bo Titov trg zasvetil 1. decembra s prižigom prazničnih lučk ob 17. uri. Dogodek bo ponujal kulturni program z glasbenimi nastopi, otroškimi delavnicami in prazničnim sejmom, ki bo poskrbel za praznično vzdušje.

Poraba elektrike in energetski izzivi

V času, ko se vse več govori o energetski krizi in draginji, se marsikdo sprašuje, ali je prižiganje tisočih luči smiselno. Mestne oblasti zagotavljajo, da večino luči poganjajo energijsko varčne LED žarnice, kar zmanjša stroške in okoljski vpliv, a energetska poraba kljub temu ni zanemarljiva. V Ljubljani so že pred leti nadomestili stare luči z LED-svetili, kar naj bi energetsko porabo zmanjšalo za približno 60 %, kot navaja delo.si. Kljub temu bo skupna poraba električne energije za praznično osvetlitev dosegla več tisoč kilovatnih ur, kar je cena, ki jo morajo občani na koncu tudi posredno plačati.

Praznično okrasje kot turistični magnet?

Čeprav mnogi kritizirajo visoke stroške praznične okrasitve, ima ta tudi svoje pozitivne učinke. Praznična okrasitev namreč v Slovenijo pritegne turiste, kar pozitivno vpliva na gospodarstvo, predvsem na sektor gostinstva in storitev. A tudi tu se odpira vprašanje – ali res potrebujemo toliko okrasitve za privabljanje turistov? Je morda smiselno vlagati v druge oblike promocije in turističnih produktov, ki bi bili prijaznejši do okolja in lokalnih prebivalcev?

Praznična okrasitev mest je več kot le dekoracija. Predstavlja simbol prazničnega časa, ko ljudje iščejo toplino in skupnost, a hkrati odpira tudi vprašanja o finančni smotrnosti in vplivu na okolje. Morda bi bila rešitev v bolj trajnostnih okrasitvah, sponzorstvih in zmanjšani porabi elektrike – a dokler bodo meščani in turisti navdušeni nad prazničnim sijajem, bodo mesta še naprej vlagala v ta segment.

Napisal: N. Z.

Vir: FB, www

LJUBLJANA – V zadnjem mesecu je izvor slovenske električne energije postavil pod vprašaj učinkovitost vlaganj v obnovljive vire energije. Slovenski energetski graf razkriva zaskrbljujočo resnico – tanka rumena črta, ki predstavlja delež solarne energije, komaj dosega 2 % celotnega izplena. Ta zanemarljiv delež kljub visokim vložkom v solarne panele sproža vprašanja o smiselnosti energetske strategije Slovenije. Ali je bila izbira sončne energije prava odločitev? Poglejmo, kaj nam številke zares povedo.

Solarni paneli – Velik strošek za majhen izplen?

V Sloveniji so zadnja leta intenzivno vlagali v razvoj obnovljivih virov energije, pri čemer imajo sončni paneli eno osrednjih vlog. Država je namenila precejšnje finančne spodbude za gradnjo sončnih elektrarn, kar naj bi zmanjšalo odvisnost od fosilnih goriv in jedrske energije. Kljub temu, da so mnogi videli solarno energijo kot pomemben korak v smeri trajnosti, se zdaj kaže, da je njen izplen v resnici skromen. Solarni paneli prispevajo zgolj 2 % k celotni proizvodnji elektrike v državi, kar je komaj opazno na grafu, kjer so predstavljeni v tanki rumeni črti v nadaljevanju.

Ena od ključnih težav je geografska lega Slovenije, ki ima manj sončnih dni v primerjavi z državami, ki so bližje ekvatorju. Poleg tega je pozimi, ko je povpraševanje po elektriki največje, prisotnost sončne energije najnižja. To pomeni, da so solarni paneli učinkoviti le ob določenih obdobjih leta, kar povzroča nihanja v oskrbi. Stroški postavitve in vzdrževanja teh panelov pa so visoki, kar pomeni, da se začetni finančni vložki povrnejo izjemno počasi. Po mnenju energetskih analitikov bi bilo smiselno več sredstev nameniti drugim, bolj stabilnim virom energije.

Tole so podatki o izvoru slo. elektrike za zadnji mesec.

Ja, tamle je neka rumena tanka črta.

Tisto so solarni paneli.

Preračunajte, koliko € je šlo v to tanko rumeno črto za 2 % izplen.

Elektrika bo vedno dražja, najbolj zato, ker je ne bo, ko jo bomo najbolj potrebovali. pic.twitter.com/AXmpfBi6fm

— Marko Krajnc (@sodnik) November 13, 2024

Višji stroški za končne uporabnike

Ena od največjih posledic tega razmerja v proizvodnji električne energije je dražja elektrika za končne uporabnike. Čeprav so obnovljivi viri, kot je sončna energija, teoretično cenejši, saj ne zahtevajo goriva, je v praksi drugače. Ko sonca ni, mora država pomanjkanje energije nadomestiti z drugimi, dražjimi viri, kot so plin in uvožena elektrika. Poleg tega elektrarna na sončno energijo ne more shraniti viškov energije za obdobja, ko sonca ni, kar dodatno povečuje stroške za vzdrževanje stabilne oskrbe.

Vse to se na koncu prenese na končnega uporabnika. Elektrika bo po vsej verjetnosti vedno dražja, saj bomo zaradi slabe razpoložljivosti obnovljivih virov morali posegati po dražjih alternativah. Tako se lahko vprašamo, ali je res smiselno nadaljevati s tako obsežnimi naložbami v solarno energijo, če ta ne prinaša zadostnih rezultatov. Cenovna politika elektrike bo v prihodnje verjetno le še bolj obremenjevala gospodinjstva, še posebej v obdobjih, ko bodo obnovljivi viri manj učinkoviti.

Je energetska politika na pravi poti?

Odvisnost od uvoza energije je eden od glavnih problemov Slovenije. Kljub cilju energetske neodvisnosti se zdi, da je preveč sredstev vloženih v tehnologije, ki niso optimalne za naše podnebje. Zastavljen je bil ambiciozen načrt za prehod na obnovljive vire, vendar je njegova izvedba pomanjkljiva. Manjka dolgoročno usmerjeno načrtovanje, ki bi upoštevalo specifike Slovenije. Slovenski podnebni pogoji in razpoložljivost sonca niso primerni za močno odvisnost od solarne energije. V prihodnje bi bilo smiselno razmisliti o vlaganjih v druge vire, kot so hidroelektrarne, in izkoristiti potencial naravnih virov, ki so v Sloveniji prisotni.

Potrebujemo bolj fleksibilen energetski sistem

Večina evropskih držav se zaveda, da bo dolgoročna energetska varnost odvisna od prilagodljivih sistemov, ki vključujejo shranjevanje energije in boljše upravljanje porabe. Slovenija bi lahko sledila tem trendom in povečala sredstva za razvoj skladiščne tehnologije, kot so baterije za shranjevanje viška energije. Poleg tega bi lahko uveljavili programe za energetsko učinkovitost, ki bi zmanjšali porabo v obdobjih največjega povpraševanja. To bi lahko prispevalo k bolj uravnoteženemu sistemu, ki bi zmanjšal potrebo po uvozu drage energije in stabiliziral cene.

Energetska prihodnost Slovenije bo zahtevala temeljite premisleke in pametne odločitve. Čeprav je prehod na obnovljive vire nujen, je še pomembneje, da so te odločitve prilagojene lokalnim razmeram. Solarna energija se morda zdi kot ekološka rešitev, a v Sloveniji ta rešitev preprosto ne zadostuje za energetske potrebe, kar potrjujejo tudi nedavni podatki. Če želimo zagotoviti cenovno dostopno energijo in neodvisnost, bodo potrebne bolj premišljene in dolgoročne rešitve, ki temeljijo na realnih pogojih, ne le na ekoloških ambicijah.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www