Starši zdaj urejajo študijske zadeve za svoje otroke – kje je meja?
Starši namesto študentov? Profesor Jurij Bajc razkriva nenavadne prakse na univerzah
Na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani je dolgoletni profesor fizike Jurij Bajc v oddaji “Dnevna soba” opozoril na zaskrbljujočo prakso, ki je vse bolj prisotna na slovenskih univerzah. Po njegovih besedah starši pogosto prevzemajo naloge svojih otrok, celo pri urejanju uradnih študentskih zadev. “V referatu za študentske zadeve se zgodi, da pridejo starši urejati stvari za svoje študente,” je pojasnil Bajc in dodal, da starši postajajo aktivni celo na informativnih dnevih, kjer bi morali pobudo prevzeti bodoči študenti.
Starši na univerzi: kje je meja?
Vloga staršev pri odločitvah o prihodnosti otrok je neprecenljiva, vendar se postavlja vprašanje, kje naj bi bila meja njihove vpletenosti, zlasti ko gre za odrasle študente. Bajc je omenil, da pogosto vidimo dijake na informativnih dnevih v spremstvu staršev, kar samo po sebi ni nič nenavadnega. Vendar pa mnogi starši “včasih namesto svojih otrok postavljajo vprašanja,” kar lahko nakazuje na prekomerno vpletenost.
Takšna praksa lahko vodi v zmanjšano samostojnost študentov in omejuje razvoj njihovih kompetenc za spopadanje z vsakodnevnimi obveznostmi. Na univerzitetni ravni bi morali biti študenti že dovolj zreli, da se sami odločajo in urejajo lastne zadeve. Starši, ki jih želijo zaščititi pred napakami, lahko nevede zmanjšajo njihov občutek odgovornosti.
Vpliv starševske vpletenosti na študij
Prekomerna vpletenost staršev v akademski proces lahko prinese številne težave, vključno z zmanjšano samostojnostjo študentov, občutkom nemoči in odvisnostjo od staršev. Jurij Bajc je opozoril, da so ti trendi v zadnjem času vse pogostejši, kar je zaskrbljujoče. “To lahko vodi v težave, ko se študentje ne soočajo z izzivi sami, ampak pričakujejo, da bodo starši reševali težave namesto njih,” je poudaril.
Ne gre le za problem univerzitetnega okolja, ampak tudi za širši vpliv na razvoj mladih. Odločilni trenutki, kot so informativni dnevi in izbira študijske poti, bi morali biti priložnost, da dijaki prevzamejo odgovornost za svojo prihodnost.
Informativni dnevi pod drobnogledom
Profesor Bajc je izpostavil še en zanimiv vidik informativnih dni, kjer se dijaki s pomočjo staršev odločajo o študiju. Starši se v nekaterih primerih ne le udeležijo dogodka, temveč prevzamejo pobudo pri postavljanju vprašanj, kar nakazuje, da ne zaupajo povsem svojim otrokom pri odločitvah.
Kljub dobrim namenom staršev lahko takšen način komuniciranja škodi dijakovemu samozaupanju in občutku odgovornosti. Informativni dnevi bi morali biti namenjeni temu, da bodoči študenti pridobijo vse potrebne informacije, a zdi se, da ta proces včasih bolj vodijo starši kot pa mladi sami.
Ne zamudite celotne oddaje “Dnevna soba” na RTV 365, kjer je profesor Bajc podrobneje pojasnil svoje opažanje o starševski vlogi v študijskem okolju.
Napisal: E. K.
Vir: Dnevna soba RTV 365, Freepik
Študentje začeli novo študijsko leto: Končno so uvedli nove avtobusne povezave
LJUBLJANA – Zanimivo novo študijsko leto prinaša priložnosti in izzive za študente iz celega sveta
Začetek novega študijskega leta je vedno pomembna prelomnica za na tisoče študentov, ki stopajo na svojo študijsko pot. Letos je še posebej raznoliko, saj v slovenske predavalnice poleg domačih študentov sedi tudi vse več mednarodnih študentov, kar poudarja, kako odprta je Slovenija postala do tujcev. Po podatkih, ki jih navaja RTV Slovenija, je letos na slovenskih univerzah kar 12.000 bruck in brucev, ki bodo skupaj krojili prihodnost v vse bolj globaliziranem svetu.
Povečanje mednarodne raznolikosti
Slovenija postaja vedno bolj priljubljena destinacija za tuje študente, predvsem zaradi naraščajočih možnosti izmenjav in mednarodnih programov, ki so na voljo na številnih slovenskih univerzah. Z izmenjevanjem znanj in kultur pridobivajo tako tuji kot slovenski študenti, kar ustvarja živahno, večkulturno akademsko okolje. Letos se je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani že začelo uvajanje novih brucev, pri čemer je opazen velik porast tujih študentov.
Mobilnost študentov in novi avtobusni prevozi
S porastom števila študentov se je pojavila tudi potreba po boljšem javnem prevozu. Še posebej študentje, ki prihajajo iz oddaljenih regij, bodo imeli koristi od izboljšanih avtobusnih povezav. Kot navaja RTV Slovenija, so avtobusni prevozi okrepljeni na ključnih relacijah, kot so Lendava–Ljubljana, Maribor–Ljubljana, Koper–Ljubljana ter številne druge. To bo študentom omogočilo lažji dostop do univerz in zmanjšanje prometnih zastojev, kar je zlasti pomembno v prometnih konicah.
Pomembno je poudariti, da študente pozivajo, naj ne čakajo na zadnje možne avtobuse, saj bi to lahko povzročilo težave v prevoznih konicah. V prizadevanjih, da bi bil potniški promet čim bolj tekoč, so iz Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP) sporočili, da bodo po potrebi uvedli dodatna vozila na ključnih linijah.
Priložnosti za slovenske študente v tujini
Prav tako pa se vse več slovenskih študentov odloča za študij v tujini. Povečano število študijskih izmenjav in sodelovanj z mednarodnimi univerzami omogoča, da slovenski študentje nabirajo dragocene izkušnje izven svojih meja. To ne samo krepi njihove poklicne možnosti, temveč tudi omogoča izmenjavo znanj in inovacij med različnimi kulturami.
Zagotavljanje kakovostnega študijskega okolja
Univerze so danes bolj kot kadar koli prej zavezane k zagotavljanju kakovostnega in varnega okolja za vse svoje študente, ne glede na to, od kod prihajajo. Ekonomska fakulteta v Ljubljani, na primer, je že več let znana po tem, da skrbi za mednarodne študente in jim ponuja podporo skozi mentorstvo, jezikovne tečaje in posebne prireditve, ki študentom olajšajo vključitev v novo okolje.
Novo študijsko leto prinaša ogromno priložnosti za rast, tako osebno kot akademsko. Ne le, da slovenski študentje pridobivajo znanje doma, ampak se tudi vse več od njih odloča za študij v tujini, medtem pa slovenske univerze postajajo gostoljubne do tujih študentov, kar ustvarja globalno izobraževalno skupnost.
Napisal: N. Z.
Vir: www, Freepik
Zakaj kar polovica študentov opusti študij že v prvem letu? Rektorji iščejo rešitve
LJUBLJANA – Univerze po vsej Sloveniji se pripravljajo na začetek novega študijskega leta, v katerem se pričakuje več kot 56.000 študentov, med njimi kar 12.000 novincev. Vendar pa univerzitetni študij prinaša številne izzive, predvsem v obliki visokega osipa študentov, zlasti v prvem letniku, kar je postala stalnica na mnogih fakultetah.
Velik osip med študenti pogosto izvira iz napačnih pričakovanj o zahtevnosti študija. Kot za RTVSlo poudarja minister za visoko šolstvo Igor Papič, se študij na univerzi bistveno razlikuje od srednje šole, saj prinaša večjo svobodo, a tudi večjo odgovornost. Številni študenti se v prvem letniku soočajo z neustrezno organizacijo časa in nesprotnim izpolnjevanjem obveznosti, kar vodi v težave, zlasti ob zaključku prvega semestra.
Vpliv pomanjkanja podpore in slaba prilagoditev
Velik izziv predstavlja tudi prehod iz srednješolskega sistema, kjer so bile zahteve bolj vodene, v univerzitetni sistem, kjer se pričakuje več samostojnosti. Kot poudarjajo različni viri, se mnogi študenti soočajo z osebnostnimi težavami, kot so pomanjkanje motivacije in prilagoditvene težave, ki vodijo do občutkov osamljenosti in stresa. Te težave, skupaj z nezadostno socialno podporo, pogosto vodijo do opustitve študija.
Rešitve in prihodnji koraki
Rektor mariborske univerze Zdravko Kačič (vir: RTVSlo) opozarja, da je bil sistem tutorstva uveden prav zato, da bi zmanjšali osip študentov. Študenti višjih letnikov pomagajo novincem pri prilagajanju na novo okolje, kar že kaže pozitivne rezultate. Podobne programe ponujajo tudi druge univerze, kot je Univerza na Primorskem, kjer so ugotovili, da uspešno napreduje v drugi letnik le približno 60 % študentov.
Strokovnjaki menijo, da bi bilo za uspešno zmanjšanje osipa potrebno izboljšati povezavo med študijskimi programi in zaposlitvenimi možnostmi. Študenti, ki ne vidijo jasnega poklicnega cilja, so namreč bolj nagnjeni k temu, da predčasno opustijo študij.
Čeprav število študentov v Sloveniji narašča, ostaja osip eden največjih izzivov, s katerimi se soočajo visokošolske ustanove. Z učinkovitim mentorstvom, prilagajanjem študijskih programov in boljšo podporo študentom, pa je mogoče izboljšati prehodnost in uspešnost študija v prihodnje.
Napisal: N. Z.
Vir: www, Freepik
Profesor Slavoj Žižek šokiral: “Sovražim študente, odvratni so!”
Slavni slovenski filozof Slavoj Žižek je ponovno dvignil prah z izjavo, ki je v javnosti sprožila buren odziv. V intervjuju je brez zadržkov izrazil svoje negativno mnenje o študentih, kar je mnoge šokiralo. »Sovražim študente,« je dejal in dodal: »Odvratni so.« Ali gre pri tem za resničen prezir ali zgolj še eno Žižkovo provokacijo, ki jo pogosto uporablja v svojih filozofskih razpravah?
Žižek in njegovi kontroverzni pogledi na študente
Slavoj Žižek, znan po svojih radikalnih izjavah in filozofskih provokacijah, je v intervjuju odkrito priznal, da se vse bolj izogiba stiku s študenti. »Sovražim predavanja, ker sovražim študente,« je priznal in dodal, da ga ocenjevanje izdelkov sploh ne zanima, saj jih niti ne pogleda. Takšne izjave so seveda nemudoma sprožile burne reakcije, še posebej na družbenih omrežjih, kjer je posnetek hitro zakrožil.
Ali gre za resničen prezir ali pretiravanje?
Na vprašanje, zakaj tako prezira študente, je Žižek brezkompromisno odgovoril, da so zanj »odvratni.« Poudaril je, da gre za splošen prezir do večine ljudi in da že od mladih let raje živi v izolaciji, saj je vedno bolj mizantropski. Njegova izjava ni osredotočena zgolj na študente, ampak na vse intelektualce, za katere meni, da so še bolj nevzdržni od običajnih ljudi.
Reakcija Filozofske fakultete v Ljubljani
Po teh odmevnih izjavah se je marsikdo spraševal, ali je takšen odnos do študentov sprejemljiv v akademskem okolju. Za komentar se je odzvala tudi ljubljanska Filozofska fakulteta, kjer je Žižek zaposlen kot raziskovalec. Fakulteta je pojasnila, da Žižek na njej ne poučuje, saj se ukvarja le z raziskovalnim delom, zato takšen način ocenjevanja ni del njihovega študijskega sistema . Prav tako so poudarili, da je pri ocenjevanju študentov treba upoštevati stroge pravilnike, ki jih določa fakulteta.
Žižkove kontroverzne izjave so v preteklosti že večkrat dvignile prah, kar nakazuje, da gre pogosto za namerno provokacijo. Filozof je znan po tem, da z radikalnimi izjavami in mizantropijo preizkuša meje družbene tolerance in razmišlja o tem, kaj pomeni biti del sodobne družbe. Njegov prezir do študentov bi tako lahko razumeli kot del širše kritike akademskega sistema in intelektualnega okolja, ki ga sam doživlja kot sterilno in odtujeno.
Žižkova zapuščina in prihodnost
Slavoj Žižek ostaja eden izmed najbolj znanih sodobnih filozofov, ki s svojimi provokativnimi izjavami ne preneha razburjati javnosti. Njegove filozofske misli in teze so že dolgo del globalnega diskurza, vendar se zdi, da z vsakim novim intervjujem presega samega sebe v radikalnosti in drznosti svojih stališč. Ali bodo takšne izjave dolgoročno vplivale na njegov ugled in akademsko zapuščino, ostaja odprto vprašanje, a zagotovo je že zdaj jasno, da bo Žižek še naprej polnil naslovnice z odmevnimi izjavami.
Ali gre pri izjavi »Sovražim študente« za resnično mnenje ali zgolj za filozofsko provokacijo? Mnenja so deljena, vendar pa ni dvoma, da je Slavoj Žižek s to izjavo ponovno sprožil intenzivne debate o odnosu med profesorji in študenti v sodobnem akademskem svetu.
Napisal: N. Z.
Vir: X
