Brezmesna kosila na študentske bone: Kaj prinašajo nove zahteve?

S 1. oktobrom so v veljavo stopile spremembe razpisa za študentsko prehrano, ki prinašajo številne novosti za študente in ponudnike hrane. Med glavnimi cilji teh sprememb je izboljšati kakovost prehrane, ki jo dobivajo študenti, ter spodbujati bolj zdrave izbire. Ponudniki študentske prehrane bodo morali zdaj zagotoviti vsaj dva različna obroka na dan, od katerih bo eden obvezno brezmesen. S tem ukrepom želijo povečati dostopnost do raznovrstnih in bolj zdravih jedi, kar je pomemben korak k izboljšanju prehranskih navad študentov.

Pomen brezmesnih jedi in večja raznolikost prehrane

Letos so imeli na razpisu prednost tisti ponudniki, ki so lahko zagotovili raznovrstnejšo prehrano. Ena od glavnih sprememb je zahteva, da morajo vsi ponudniki zagotoviti vsaj dve različni kosili na dan, pri čemer mora biti eno od njih brezmesno. To pomeni, da bodo študenti imeli boljšo izbiro in več možnosti, da se prehranjujejo zdravo. Ponudniki bodo morali zagotoviti vsaj dve brezmesni kosili na teden, če pa nudijo hrano manj kot pet dni v tednu, morajo prilagoditi število brezmesnih obrokov.

Manj ponudnikov, višje cene

Na žalost pa se hkrati soočamo s padcem števila ponudnikov študentske prehrane. Leta 2016 je bilo na voljo 617 ponudnikov, medtem ko jih je zdaj le še 220. Po mnenju Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) je velik upad ponudnikov posledica pandemije covida-19, pomanjkanja kadra v gostinstvu in splošnega dviga cen na trgu. Zmanjševanje števila ponudnikov je še posebej opazno v manjših mestih in zunaj Ljubljane, kjer je študentom dostopnost do subvencionirane prehrane bistveno slabša.

V Ljubljani trenutno deluje 131 ponudnikov s skupno 180 lokali, v Mariboru 65 ponudnikov s 98 lokali, na Primorskem pa je 24 ponudnikov in 29 lokalov, kjer sprejemajo študentske bone. Skupno je 54.000 upravičencev do subvencionirane študentske prehrane, ki so lani v povprečju bone koristili osemkrat na mesec.

Spodbujanje javnih zavodov k vključitvi

Z novim razpisom je ministrstvo spodbudilo javne zavode, kot so šole, bolnišnice, študentski domovi in druge institucije, da se vključijo v sistem študentske prehrane. V teh zavodih kuhinje pogosto zagotavljajo bolj zdravo in kakovostno prehrano, saj so manj odvisne od tržnih interesov. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) poudarja, da se mora sistem študentske prehrane osredotočiti na zagotavljanje zdrave hrane, zato pozdravljajo poenostavitev prijave za javne zavode. Javni zavodi lahko zdaj lažje postanejo ponudniki študentske prehrane, kar bi lahko dolgoročno izboljšalo dostopnost do bolj zdravih obrokov.

Kakšna bo prihodnost študentske prehrane?

Čeprav spremembe prinašajo izboljšave, kot so boljša dostopnost zdrave prehrane in spodbujanje brezmesnih jedi, ostaja ključno vprašanje višina subvencije. Trenutno znaša subvencija 4,02 evra, a ŠOS se zavzema za povišanje na 5,17 evra, kar bi študentom omogočilo bolj dostopne in kakovostne obroke. Na ministrstvu za delo podpirajo ta predlog, vendar je končna odločitev o dvigu subvencije odvisna od celotne vlade.

Študentska organizacija Iskra se zavzema za ustanovitev študentskih menz, kjer bi bili obroki bolj zdravi in cenovno dostopnejši, podobno kot na številnih evropskih univerzah. Ali bodo menze prihodnost študentske prehrane v Sloveniji?

Napisal: E. K.

Vir: ŠOŠ, Freepik