Sto let od prvega zlata slovenskega olimpijca: Leon Štukelj in njegov legendarni uspeh v Parizu
Obeležujemo 100-letnico prvega slovenskega olimpijskega zlata, ki ga je Leon Štukelj osvojil 20. julija 1924 v Parizu. Ta medalja je bila prva zlata medalja za Slovenijo na olimpijskih igrah. Štukelj je ta dan zmagal v mnogoboju, nato pa še na drogu. Tekmovanja so potekala od maja do julija, zaradi dolgotrajnih potovanj in pomanjkanja digitalne tehnologije pa so se tedaj zavlekla skoraj tri mesece.
Štukelj, rojen 12. novembra 1898 v Novem mestu, je svoje največje uspehe dosegel v letih 1924, 1928 in 1936. Na olimpijskih igrah v Amsterdamu 1928 je osvojil zlato in bronasto medaljo, v Berlinu 1936 pa srebrno medaljo na krogih pri 38 letih. Kljub težavam z zdravjem, vključno s poškodbami zapestja, je Štukelj v Parizu kljub vsem težavam dosegel izjemen uspeh.
Po vojni je Štukelj, kljub zaporom zaradi obtožb o sodelovanju z belo gardo, ostal zvest svojemu poklicu in pravni veji. Deloval je v mariborski gospodarski zbornici do njene ukinitve leta 1965 in še naprej ohranil povezavo s pravom do svojega 80. leta.
Štukelj je ostal aktiven v športu in bil med podpisniki slovenske olimpijske listine 15. oktobra 1991. Leta 1997 je bil sprejet v Mednarodni gimnastični hram slavnih, štiri leta kasneje pa je bil skupaj z Miroslavom Cerarjem prvi vstopil v Hram slavnih slovenskih športnikov. Leta 1998 je bil prisoten tudi ob obisku takratnega predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja Juana Antonia Samaranch v Sloveniji ob praznovanju njegove stoletnice. Štukelj je umrl 8. novembra 1999, le tri dni pred 101. rojstnim dnem, in s svojim življenjem ter športnimi dosežki pustil globok pečat.
Pripravil: M. G.
Foto, vir: Dolenjski muzej