Električni avtomobili – simbol prihodnosti, trajnosti, napredka. Toda kljub ambicioznim načrtom proizvajalcev in milijardnim subvencijam številnih vlad ljudje še vedno neradi zamenjajo svoje bencinske ali dizelske jeklene konjičke za električne. Zakaj? Odgovor se skriva v kombinaciji visokih cen, neizpolnjenih pričakovanj in pomanjkljive infrastrukture, ki skupaj tvorijo oviro, ki jo ni lahko premagati.

Visoke cene – začetna ovira, ki jo mnogi ne preskočijo

Priznajmo si, električni avtomobili niso poceni. Čeprav pogosto slišimo, da so stroški obratovanja nižji, začetna cena večine modelov ostaja izjemno visoka. Na primer, cenovno dostopni modeli, kot sta Renault Zoe ali Tesla Model 3, so v osnovi dražji od primerljivih bencinskih ali dizelskih avtomobilov. In tu je ključno vprašanje: ali si povprečna slovenska družina, ki letno prevozi okoli 15.000 kilometrov, res lahko privošči tako investicijo?

Morda, če bi električni avtomobil pomenil bistveno nižje stroške polnjenja in vzdrževanja. Toda, ali veste, da je cena elektrike za polnjenje na javnih polnilnicah v zadnjem letu narasla za skoraj 30 %? Poleg tega mnogi opozarjajo na skrite stroške, kot so višje premije zavarovanja in visoki stroški morebitnih popravil baterije.

Infrastruktura: Kdo bi si želel avto, ki ga težko napolniš?

Če živite v Ljubljani ali Mariboru, morda ne opazite težav s polnilnimi postajami. Toda kaj, če se odpeljete v Prekmurje, na Goriško ali celo čez mejo v Hrvaško Istro? Pomanjkljiva infrastruktura, zlasti v podeželskih območjih, je ena največjih ovir za masovno priljubljenost električnih vozil.

Poleg tega se številni uporabniki pritožujejo nad dolgotrajnimi čakalnimi vrstami na javnih polnilnicah. Ironično je, da je tehnologija hitrega polnjenja sicer na voljo, vendar le redko, poleg tega pa je izjemno draga. Tako je marsikateri lastnik električnega vozila že občutil frustracijo, ko je sredi poti iskal prosto polnilnico, le da bi ugotovil, da je ta zasedena ali ne deluje.

Električni avtomobili kot statusni simbol

Ste opazili, kako pogosto so električni avtomobili povezani z luksuzom? Tesla, Porsche Taycan, Audi e-Tron – to so avtomobili, ki si jih lahko privoščijo tisti z globljimi žepi. Za povprečnega voznika pa ostajajo električni avtomobili pogosto zunaj dosega, kar ustvarja vtis, da gre za »avtomobile bogatih«.

To pa ni le finančno vprašanje, temveč tudi kulturno. Mnogi ljudje, še posebej tisti, ki živijo v ruralnih predelih ali se ukvarjajo s kmetijstvom, električnih vozil sploh ne vidijo kot smiselno alternativo. Njihov življenjski slog – dolge razdalje, zahtevni tereni – preprosto ne sovpada z omejenim dosegom večine električnih vozil.

Prikrita težava: psihološka ovira

Ali ste vedeli, da kar 45 % voznikov v Evropi navaja t.i. “tesnobo dosega” kot glavni razlog, zakaj ne bi prešli na električna vozila? Tesnoba dosega, ki opisuje strah pred tem, da bi vam na poti zmanjkalo energije, je resnična težava, ki je niti napredne tehnologije ne odpravijo čez noč.

Poleg tega mnogi potrošniki menijo, da trenutni električni avtomobili ne ponujajo dovolj zmogljivosti glede na ceno. Na primer, zakaj bi nekdo kupil električni SUV, ki ima doseg 400 kilometrov, če za podobno ceno dobi bencinski SUV, ki prevozi dvakrat več?

Kaj bi lahko spremenilo trend?

Proizvajalci so v letu 2024 napovedali izid cenovno dostopnejših modelov, kot sta Renault 5 E-Tech in Tesla Model 2, katerih cene bodo okoli 25.000 evrov. Ali bo to dovolj, da prepričajo širšo množico kupcev? Morda, a strokovnjaki opozarjajo, da bo cena le del rešitve.

Ključni preboj bi lahko prišel z izboljšanjem polnilne infrastrukture in razvojem baterij z daljšim dosegom. Prav tako pa bo potrebna sprememba miselnosti potrošnikov – ljudje morajo videti električne avtomobile kot praktično izbiro, ne le kot simbol prestiža.

Električna prihodnost ali ovira na poti naprej?

Električni avtomobili niso več prihodnost – so sedanjost. Toda ta sedanjost še zdaleč ni popolna. Čeprav se delež električnih vozil povečuje, ostaja vprašanje, ali bo ta rast trajnostna ali zgolj začasna. Ena stvar je jasna: za resnično revolucijo na cestah bo potrebno več kot le subvencije in marketinške kampanje. Potrebno bo ustvariti resnično vrednost za potrošnika – finančno, praktično in kulturno.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

S 1. oktobrom so v veljavo stopile spremembe razpisa za študentsko prehrano, ki prinašajo številne novosti za študente in ponudnike hrane. Med glavnimi cilji teh sprememb je izboljšati kakovost prehrane, ki jo dobivajo študenti, ter spodbujati bolj zdrave izbire. Ponudniki študentske prehrane bodo morali zdaj zagotoviti vsaj dva različna obroka na dan, od katerih bo eden obvezno brezmesen. S tem ukrepom želijo povečati dostopnost do raznovrstnih in bolj zdravih jedi, kar je pomemben korak k izboljšanju prehranskih navad študentov.

Pomen brezmesnih jedi in večja raznolikost prehrane

Letos so imeli na razpisu prednost tisti ponudniki, ki so lahko zagotovili raznovrstnejšo prehrano. Ena od glavnih sprememb je zahteva, da morajo vsi ponudniki zagotoviti vsaj dve različni kosili na dan, pri čemer mora biti eno od njih brezmesno. To pomeni, da bodo študenti imeli boljšo izbiro in več možnosti, da se prehranjujejo zdravo. Ponudniki bodo morali zagotoviti vsaj dve brezmesni kosili na teden, če pa nudijo hrano manj kot pet dni v tednu, morajo prilagoditi število brezmesnih obrokov.

Manj ponudnikov, višje cene

Na žalost pa se hkrati soočamo s padcem števila ponudnikov študentske prehrane. Leta 2016 je bilo na voljo 617 ponudnikov, medtem ko jih je zdaj le še 220. Po mnenju Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) je velik upad ponudnikov posledica pandemije covida-19, pomanjkanja kadra v gostinstvu in splošnega dviga cen na trgu. Zmanjševanje števila ponudnikov je še posebej opazno v manjših mestih in zunaj Ljubljane, kjer je študentom dostopnost do subvencionirane prehrane bistveno slabša.

V Ljubljani trenutno deluje 131 ponudnikov s skupno 180 lokali, v Mariboru 65 ponudnikov s 98 lokali, na Primorskem pa je 24 ponudnikov in 29 lokalov, kjer sprejemajo študentske bone. Skupno je 54.000 upravičencev do subvencionirane študentske prehrane, ki so lani v povprečju bone koristili osemkrat na mesec.

Spodbujanje javnih zavodov k vključitvi

Z novim razpisom je ministrstvo spodbudilo javne zavode, kot so šole, bolnišnice, študentski domovi in druge institucije, da se vključijo v sistem študentske prehrane. V teh zavodih kuhinje pogosto zagotavljajo bolj zdravo in kakovostno prehrano, saj so manj odvisne od tržnih interesov. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) poudarja, da se mora sistem študentske prehrane osredotočiti na zagotavljanje zdrave hrane, zato pozdravljajo poenostavitev prijave za javne zavode. Javni zavodi lahko zdaj lažje postanejo ponudniki študentske prehrane, kar bi lahko dolgoročno izboljšalo dostopnost do bolj zdravih obrokov.

Kakšna bo prihodnost študentske prehrane?

Čeprav spremembe prinašajo izboljšave, kot so boljša dostopnost zdrave prehrane in spodbujanje brezmesnih jedi, ostaja ključno vprašanje višina subvencije. Trenutno znaša subvencija 4,02 evra, a ŠOS se zavzema za povišanje na 5,17 evra, kar bi študentom omogočilo bolj dostopne in kakovostne obroke. Na ministrstvu za delo podpirajo ta predlog, vendar je končna odločitev o dvigu subvencije odvisna od celotne vlade.

Študentska organizacija Iskra se zavzema za ustanovitev študentskih menz, kjer bi bili obroki bolj zdravi in cenovno dostopnejši, podobno kot na številnih evropskih univerzah. Ali bodo menze prihodnost študentske prehrane v Sloveniji?

Napisal: E. K.

Vir: ŠOŠ, Freepik

Slovenija je nedavno posodobila pogoje za subvencije pri nakupu električnih vozil, kar vpliva na vse, ki načrtujejo prehod na trajnostno mobilnost. Spremembe, objavljene v Uradnem listu 23. avgusta 2024, se nanašajo na višino subvencij za različne kategorije električnih vozil ter na pogoje, ki jih morajo ta vozila izpolnjevati.

Po novem lahko kupci električnih vozil kategorije M1, ki vključujejo osebna vozila z največ osmimi sedeži poleg voznika, pridobijo subvencijo v višini do 7.200 evrov, če je skupna vrednost vozila do 35.000 evrov. To predstavlja povečanje v primerjavi s prejšnjo subvencijo, ki je znašala 6.500 evrov. Če je vrednost vozila med 35.000 in 45.000 evrov, subvencija ostaja 6.500 evrov, za vozila, ki stanejo med 45.000 in 65.000 evrov, pa je subvencija omejena na 4.500 evrov​.

Za vozila kategorije N1, ki zajemajo vozila za prevoz blaga do 3,5 tone, so subvencije podobno prilagojene. Če vrednost vozila ne presega 45.000 evrov, znaša subvencija 6.500 evrov, za vozila med 45.000 in 65.000 evrov pa 4.500 evrov. Pri rabljenih vozilih je subvencija nižja – 3.000 evrov za vozila do 45.000 evrov in 2.000 evrov za vozila do 65.000 evrov​.

Poleg tega so določene subvencije tudi za manjša električna vozila, kot so električni skuterji in trikolesniki, kjer subvencije znašajo od 300 do 1.500 evrov, odvisno od kategorije vozila. Te spodbude so del širših prizadevanj za pospeševanje prehoda na električno mobilnost in zmanjšanje emisij CO2 v prometu.

Nova pravila in višje subvencije odražajo trenutne trende na trgu električnih vozil ter naraščajočo potrebo po bolj trajnostnih rešitvah v prometu. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo želi s temi ukrepi spodbuditi večjo dostopnost električnih vozil in pospešiti prehod na okolju prijaznejšo mobilnost​.

Kupci, ki razmišljajo o nakupu električnega vozila, naj podrobno pregledajo nove pogoje in izkoristijo ugodnosti, ki jih ponujajo te subvencije. Vloge za subvencije se lahko oddajo prek spletne aplikacije Centra za spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu.

EK; Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Pexels

Tradicionalne avstrijske jedi, kot sta dunajski zrezek in kuhana govedina, so se izkazale za še posebej pomembne za Gasthaus Stich, restavracijo v vasi Pfoesing. Pomagale so namreč propadajočemu podjetju preživeti, saj so mu priskrbele subvencijo iz spornega programa, ki daje prednost le tradicionalni avstrijski kuhinji.

Avstrijski desničarji dodeljujejo subvencije restavracijam s tradicionalno hrano Subvencijo za restavracije, ki strežejo regionalno in “tradicionalno hrano”, dodeljujejo avstrijske desničarske oblasti, mediji in opozicija pa jo posmehljivo imenujejo “bonus za šnicle”.

Pomoči ne morejo dobiti restavracije, ki strežejo manj avtentične avstrijske jedi, kot so kebab ali pica. Tradicionalni avstrijski “šnicle” pa jo lahko dobi.

“Dobili smo 10.000 evrov,” je povedal Michael Stich, 39-letni lastnik družinskega podjetja v Pfoesingu, vasi s 300 prebivalci v Spodnji Avstriji. “Zadnja preživela restavracija v vasi je institucija, kot so cerkev, mestna hiša ali gasilska postaja,” je dejal za AFP. “Vsa skupnost bi bila prizadeta, če tega kraja ne bi bilo,” je dodal.

“Bonus za šnicle”

Avstrijski konservativni kancler Karl Nehammer je dejal, da želi braniti avstrijsko “leitkulturo” (prevladujočo kulturo), da bi si razširil volilno bazo, soočen z naraščanjem skrajne desnice pred volitvami septembra. Pokrajina Spodnja Avstrija, ki jo vodijo konservativci skupaj s skrajno desnico, je letos uvedla “bonus za šnicle” za lastnike, ki odprejo tradicionalno restavracijo v mestu, kjer je ni, ali prevzamejo obstoječo.

“Subvencija je bila za nas zelo pomembna,” je dejal Michael Stich, medtem ko toči pivo in ga streže čez velik lesen točilni pult v restavraciji, ki jo krasijo lovski rogovi in križ na steni. Pripoveduje o naraščajočih stroških energije in plačah, kar škoduje njegovi restavraciji.

“Subvencija je diskriminatorna”

Od začetka tega stoletja je bila v Spodnji Avstriji zaprta vsaka tretja restavracija, deloma zaradi izseljevanja prebivalcev s podeželja, deloma zaradi pandemije koronavirusa in posledičnih zaprtij, ki so terjala svoj davek.

Kritiki pravijo, da je ta subvencija diskriminatorna, kar zavrača poslanec konservativne Ljudske stranke (ÖVP) Kurt Hackl. “Podeželske restavracije v Spodnji Avstriji izumirajo, mi pa jih želimo podpreti,” je dejal.

“Družbena funkcija velja tudi v italijanski restavraciji”

V Gasthausu Stich, ki ponuja tudi regionalna vina in sezonske jedi, kot so lisičke z cmoki, domačini organizirajo sestanke, pomembne za skupnost, pogosto pa tam tudi igrajo karte.

“V majhnih skupnostih so gostilne središče družbenega življenja. Ljudje tam skupaj praznujejo, se smejejo in jokajo,” je povedal Oliver Fritz iz Avstrijskega inštituta za ekonomske raziskave (WIFO).

Vendar je subvencija v višini 10.000 evrov le “kaplja v morje,” je dejal. Vprašal se je tudi, zakaj bi izključevali restavracije, ki ponujajo pico ali čevapčiče.

“Družbena funkcija velja tudi v italijanski restavraciji,” je dejal. “Če se povpraševanje razvija in mlajše generacije raje jedo kaj drugega, je bolje, da se prilagodimo, saj je nasprotovanje trendu izjemno težko.”

“Naše vrednote”

Medtem je Nehammer zadolžil svojega ministra za integracijo, da opredeli, kaj “leitkultura” pomeni za državo z devetimi milijoni prebivalcev, ki je tako kot preostali del EU doživela priliv migrantov in prosilcev za azil.

V okviru svojega “načrta za Avstrijo,” uvedenega v začetku tega leta, je Nehammer dejal, da mora vsak, ki želi trajno živeti v Avstriji, zagovarjati njihove vrednote, sprejeti njihovo kulturo in se prilagoditi njihovemu načinu življenja.