Tomaž Lisec: “Ne znajo razdeliti 13.000 računalnikov, sanjajo pa o superračunalniku?!”
LJUBLJANA – Slovenija je zadnje mesece priča razpravam o težavah pri razdeljevanju 13.000 prenosnih računalnikov, ki jih je država nabavila za povečanje digitalne dostopnosti, in ambicioznem projektu gradnje superračunalnika. Vprašanja o učinkovitosti vodenja projektov Ministrstva za digitalno preobrazbo so sprožila tako politično kot javno razpravo.
Težave z razdeljevanjem prenosnikov
Julija 2023 je Ministrstvo za digitalno preobrazbo objavilo javno naročilo za nakup 13.000 prenosnih računalnikov, vredno 6,5 milijona evrov. Namen nakupa je bil izboljšati digitalno opremljenost šol in omogočiti dostop do sodobne tehnologije socialno šibkim družinam. Prenosniki so bili dostavljeni novembra 2023, a kljub obsežni investiciji so se pri razdeljevanju naprav pojavile resne težave.
Do februarja 2024 je bilo razdeljenih le 39 računalnikov, medtem ko je preostalih več kot 12.900 naprav še vedno čakalo v skladiščih. Pomanjkanje jasnega načrta za distribucijo je povzročilo zamude in nezadovoljstvo med potencialnimi upravičenci. Kot je navedel Dnevnik, so prvi računalniki prišli v šole šele marca 2024.
Emilija Stojmenova Duh bi morala kazensko odgovarjati.
"V logaškem skladišču 9438 prenosnih računalnikov brez garancije"…
Posted by Tomaz Lisec on Saturday 16 November 2024
Kritike opozicije
Poslanec SDS Tomaž Lisec je izpostavil: “Ne znajo razdeliti 13.000 računalnikov, sanjajo pa o superračunalniku.” Njegova izjava odraža nezaupanje v sposobnost ministrstva za uspešno izvedbo tako zapletenega projekta. Kritike so bile še posebej ostre glede pomanjkanja operacijskih sistemov na prenosnikih, kar je pomenilo dodatne stroške za končne uporabnike. Prav tako je opozoril že večkrat na dolgotrajne birokratske postopke, zaradi katerih socialno šibki še dolgo niso prejeli naprave.
Delna razdelitev prenosnikov
Do konca marca 2024 je ministrstvo uspelo razdeliti nekaj več kot 3.000 prenosnikov šolam in zavodom, preostalih 10.000 pa je bilo namenjenih socialno šibkim družinam. Kljub dobrim namenom se je soočilo z valom kritik zaradi počasnosti in kompleksnosti razdeljevanja. Po podatkih RTV Slovenija so do oktobra 2024 uspeli pozitivno rešiti več kot 2.400 vlog, računalniki pa so bili postopoma dostavljeni upravičencem. (RTV Slovenija)
Ambicije glede superračunalnika
Ob teh težavah pa je ministrstvo napovedalo gradnjo enega najmočnejših superračunalnikov v Evropi, vrednega več kot 120 milijonov evrov. Po besedah premierja Roberta Goloba bo ta projekt Slovenijo postavil v vrh umetne inteligence in podatkovne analitike ter pripomogel k razvoju satelitskih tehnologij. Golob je poudaril: “Če pričakujete, da bomo gradili superračunalnik in o tem nikogar ne obvestili, se mi to ne zdi smiselno.” Vir: Twitter Vlade RS.
Ambiciozen projekt je v javnosti sprožil mešane odzive – mnogi ga vidijo kot priložnost za dvig tehnološkega ugleda Slovenije, drugi pa opozarjajo, da je treba najprej poskrbeti za osnovne tehnološke potrebe prebivalstva, kot je razdelitev že nabavljenih prenosnikov.
Primer prenosnih računalnikov kaže na pomanjkljivo načrtovanje in izvajanje državnih projektov, kar poraja dvome o uspehu bolj kompleksnih iniciativ, kot je gradnja superračunalnika. Čeprav bi lahko superračunalnik predstavljal pomemben mejnik za Slovenijo, so osnovne težave pri razdeljevanju že obstoječe opreme zadosten razlog za premislek o prioritetah.
Napisal: N. Z.
Vir: X, www, FB
Slovenija zamudila priložnost za pridobitev evropskih sredstev?! Bomo ostali brez 50 milijonov?
LJUBLJANA – Slovenija zamudila priložnost za evropski superračunalnik?
Kljub napovedim, da ima Slovenija zagotovljenih 50 milijonov evrov evropskih sredstev za nakup novega superračunalnika, se je izkazalo, da država na ustrezen razpis sploh ni oddala prijave. To pomeni, da so bile trditve o že zagotovljenih nepovratnih sredstvih vprašljive, kar je povzročilo precej zmede in ogorčenja v javnosti.
Neusklajenost med obljubami in realnostjo
Vlada je večkrat poudarjala, da bo novi superračunalnik umeščen v Mariboru, kar naj bi pomenilo velik korak naprej za slovensko tehnološko in raziskovalno infrastrukturo. Pridobitev evropskih sredstev je bila predstavljena kot že zagotovljena, vendar se po poročanju TV Slovenije država na razpis sploh še ni prijavila. To odpira vprašanje, zakaj so bila sredstva predstavljena kot zagotovljena, če postopek prijave sploh ni bil izveden. Po informacijah novinarke Helene Ponudič je bilo ugotovljeno, da 50 milijonov evrov nepovratnih sredstev ni rezerviranih, saj prijava še ni bila oddana (poroča TV Slovenija).
Neučinkovitost vladnih postopkov?
Ta situacija je sprožila številne dvome o učinkovitosti trenutnih vladnih postopkov. Pridobitev evropskih sredstev za financiranje projektov, kot je superračunalnik, zahteva natančno pripravo in pravočasno prijavo na razpise, česar očitno Slovenija ni uspela izvesti. Če država ne bo pravočasno oddala prijave, bo priložnost za pridobitev sredstev zamujena, kar bi lahko pomenilo, da bo projekt ogrožen ali pa bo moral biti financiran iz državnega proračuna, kar bi povečalo proračunski primanjkljaj.
Reakcija opozicije in javnosti
Na to temo se je na Twitterju odzval tudi opozicijski vodja Janez Janša, ki je ironično komentiral, da je “problem dvojina,” kar je bilo razumljeno kot kritika na račun neusklajenih izjav vlade. Janša je namignil, da se namesto za financiranje superračunalnika prijavljajo na druge, manj pomembne projekte, kot je “preučevanje spolov,” kar je izzvalo mešane odzive javnosti in opozorilo na potrebo po jasnejši komunikaciji s strani vlade.
Pomembnost projekta za Slovenijo
Superračunalnik v Mariboru bi močno prispeval k razvoju raziskovalne infrastrukture v Sloveniji in bi državo postavil na zemljevid tehnološko naprednih držav. Tak projekt bi omogočal napredne raziskave na področju znanosti, industrije, umetne inteligence in podatkovne analitike, ter bi okrepil sodelovanje med univerzami in industrijo. Zamuda ali izguba evropskega sofinanciranja bi bila zato velik udarec za znanstveno skupnost in bi lahko zmanjšala konkurenčnost Slovenije na tem področju.
Kaj mora vlada storiti zdaj?
Vlada bo morala čim prej pojasniti, ali bo uspela pravočasno oddati prijavo in pridobiti evropska sredstva. Prav tako je nujno, da jasno komunicira o napredku projekta, saj so napačne ali prezgodnje informacije že povzročile precej negotovosti. Pomembno je, da so prihodnje odločitve temeljite in natančne, saj bo vsak napačen korak lahko resno vplival na prihodnost superračunalniškega centra.
Napisal: N. Z.
Vir: www, X
Ne boste verjeli, koliko decimalk števila PI si je zapomnil ta GENIJ
Ste vedeli, da število PI ni le matematični simbol, ampak skriva tudi vrsto neverjetnih dejstev, šokantnih rekordov in celo nesrečnih zgodb? Ta fascinantna konstanta, ki jo učenci spoznavajo v šoli, ima precej globlji pomen in je predmet številnih tekmovanj ter bizarnih dogodkov.
Kaj je število PI?
Število PI, ki ga običajno označujemo s simbolom π, je matematična konstanta, ki označuje razmerje med obsegom kroga in njegovim premerom. Njegova vrednost se začne z 3,14159…, kar pomeni, da ima neskončno decimalnih mest. Čeprav se v praksi pogosto uporablja le nekaj decimalnih mest (na primer 3,14), so matematiki obsedeni z natančnejšimi vrednostmi. Dandanes poznamo več kot 31 bilijonov decimalk števila PI, vendar ta številka še vedno ni končna, saj je število iracionalno.
Šokantni rekordi – spomin in tehnologija
Eden najzanimivejših vidikov števila PI so rekordi, povezani z njegovim zapomnitvijo. V svetu potekajo različna tekmovanja, kjer se tekmovalci trudijo zapomniti si čim več decimalk števila PI. Najbolj impresiven rekord trenutno drži Indijec Rajveer Meena, ki si je leta 2015 zapomnil kar 70.000 decimalnih mest. Za dosego tega neverjetnega podviga je porabil več kot 9 ur, medtem ko je bil ves čas pokrit z očesno prevezo, da bi se izognil distrakcijam.
Rekord v zapomnitvi decimalk števila PI trenutno drži Suresh Kumar Sharma iz Indije, ki si je leta 2015 zapomnil kar 70.030 decimalnih mest. Ta dosežek je trajal približno 17 ur. To pomeni, da je med recitiranjem brez napak navedel več kot 70 tisoč decimalnih mest, kar je neverjeten podvig za človeški spomin.
Matematične nesreče – ko postane preveč
Kljub temu, da število PI zveni kot preprosta matematična konstanta, se za njim skrivajo tudi tragične zgodbe. Leta 2006 je japonski profesor matematike Yasumasa Kanada, ki je več let svojega življenja posvetil računanju in zapisovanju decimalk števila PI, utrpel hudo duševno izčrpanost.
S svojo ekipo je leta 2002 postavil rekord v izračunu kar 1,24 bilijona decimalk števila PI. Pri tem je uporabil superračunalnik. Njegova obsedenost z računanjem PI mu je povzročila resne zdravstvene težave, kar je pretreslo znanstveno skupnost. To je žalosten opomin, da se lahko prekomerna osredotočenost na en sam cilj konča tragično.
Čeprav PI pogosto povezujemo z matematiko, pa je njegova prisotnost povsod okoli nas. Znanstveniki so odkrili, da je PI pomemben za razumevanje valovanja svetlobe, strukture DNA in celo za napovedovanje gibanja planetov. V naravi ga lahko vidimo tudi pri vzorcih rasti školjk in cvetov, kar je še en dokaz, da ima to število izjemno globoko vlogo pri delovanju sveta, ki ga poznamo.
Zakaj je PI tako privlačno število?
Za večino ljudi je število PI zanimivo zaradi njegove neskončnosti. Večina števcev in učenjakov želi raziskati, kako daleč lahko pridejo v računanju novih decimalk ali zapomnitvi le-teh. Leta 2019 je Googlova računalniška inženirka Emma Haruka Iwao postavila nov rekord v računanju največjega števila decimalk števila PI. Uporabila je Googlovo računalniško moč in izračunala 31,4 bilijonov decimalnih mest, kar je trajalo kar 121 dni neprekinjenega delovanja superračunalnika.
Nesreče in norosti ob dnevu PI
Vsako leto 14. marca matematiki po vsem svetu praznujejo dan PI (ker se 3/14 ujema s prvimi tremi decimalnimi mesti števila PI). To je postalo priljubljen dogodek v številnih šolah in univerzah, kjer organizirajo tekmovanja v zapomnitvi decimalk, matematične izzive in posebne pite v obliki PI. Vendar pa ta dan ni vedno minil brez zapletov. Leta 2018 je skupina študentov v ZDA med praznovanjem števila PI zaradi prekomernega uživanja sladkih pite doživela hudo slabost, zaradi česar so morali v bolnišnico. Čeprav dogodek ni imel resnih posledic, je to dober opomin, da lahko tudi preveč praznovanja škodi.
Kdo bo naslednji rekorder?
Število PI bo še naprej fasciniralo matematike in radovedneže po vsem svetu. Pričakujemo, da se bodo rekordi v računanju novih decimalk še naprej podirali, saj napredek v računalniški tehnologiji omogoča hitrejše in natančnejše izračune. Kljub temu pa ostaja vprašanje, ali bo nekdo v prihodnosti uspel preseči mejo 100.000 zapomnjenih decimalk. Le čas bo pokazal, kaj bodo prinesli novi rekordi.
Število PI je veliko več kot le matematični simbol – za njim se skrivajo neverjetni rekordi, tragične zgodbe in številne zanimivosti, ki osupnejo vsakega radovedneža. Njegova neskončnost, prisotnost v naravi, kot tudi rekordni dosežki povezujejo številne vidike našega sveta. Čeprav je PI za marsikoga le šolska formula, ostaja ena izmed najbolj fascinantnih matematičnih skrivnosti.
Napisal: N. Z.
Vir: X
