Švedska pod pritiski migrantskih tolp: Kaj nas lahko nauči?

STOCKHOLM – Če bi vas kdaj zaneslo v migrantska predmestja švedskih mest, kot so Malmö, Göteborg ali Stockholm, bi morda začutili čuden pritisk – kot bi se znašli na meji dveh svetov. Soseske, ki jih še pred desetletji krasijo urejeni parki in varna otroška igrišča, so danes prizorišče streljanj, eksplozij in tihega strahu. Švedska, ta nekdaj zgled socialne pravičnosti, danes razbija stereotipe o nordijski harmoniji – na najbolj neprijeten način.

Kje se je Švedska zaletela?

Švedska politika odprtih vrat – tista, ki je bila nekoč predstavljena kot zgled humanitarnosti – je v zadnjih letih dobila popolnoma drugačen odtenek. Med letoma 2010 in 2016 je Švedska sprejela več kot 400.000 migrantov, predvsem iz Sirije, Afganistana in Iraka. Toda tam, kjer je bil namen ustvariti družbo enakih možnosti, so se zgodile razpoke – in to precejšnje. V predmestjih so se začela oblikovati vzporedna družbena omrežja; ne tista na Instagramu, temveč resnična omrežja kriminalnih tolp, ki so hitro zapolnila vakuum pomanjkanja priložnosti.

Pravila tukaj pišejo drugi – ne policija ali oblast, ampak tolpe. Raziskave kažejo, da je kar 85 % strelskih incidentov na Švedskem povezanih s kriminalci migrantskega porekla. To je statistika, ki te prisili, da se vprašaš: Kako je mogoče, da je država, ki je nekoč slovela po stabilnosti, danes na naslovnicah zaradi strelskih obračunov in eksplozij? “Naša največja napaka je bila, da nismo pravočasno zaznali težav s slabo integracijo migrantov,” je nedavno priznal premier Ulf Kristersson (poroča Reuters).

Ne hodi skozi podhode, ne oziraj se, ko te ogovarjajo, izogibaj se skupinam ob cesti. To je le nekaj pravil, ki jih morajo upoštevati mladostniki iz švedskih migrantskih predmestij, če se hočejo izogniti konfliktom s pripadniki kriminalnih band. https://t.co/tgyDUzdYzU

— Špela Rotar (@SpelaRotar) December 3, 2024

Tolpe, ki vodijo družbo – mit ali realnost?

Če bi si zamislili švedsko predmestje, bi najbrž pomislili na blokovsko arhitekturo iz 70. let, kjer so stavbe druga za drugo natrpane kot sardele v konzervi. Toda resničnost je veliko bolj mračna – in veliko bolj zapletena. V teh predelih mladi včasih niti ne razumejo švedskega jezika, kar jih od začetka postavlja v slabši položaj. Zunanji opazovalci hitro ugotovijo, da manjka povezava med tema dvema svetovoma: “švedskim” in “migrantskim”. Posledično tolpe niso le posledica – postanejo edina možnost za mnoge, ki ne vidijo druge poti.

Starejši uvajajo mlajše v kriminal. Droge, izsiljevanje, kraje – to je le nekaj “poklicev”, ki jih mladi pridobijo na ulicah. Nekdo je nekoč cinično pripomnil, da so tolpe v teh predmestjih začele delovati kot “alternativna oblika zaposlovanja”. Še huje – streljanja pogosto prizadenejo naključne mimoidoče. To niso samo vojne med kriminalnimi združbami. To so vojne, ki jemljejo življenja nič hudega slutečih ljudi.

Je Slovenija na podobni poti?

Ob tej realnosti se postavlja vprašanje: Se lahko nekaj podobnega zgodi tudi v Sloveniji? Na prvi pogled bi si marsikdo mislil, da je primerjava neprimerna. Navsezadnje je Slovenija majhna država z razmeroma strožjim nadzorom migracij. Vendar poglejmo bližje. Od leta 2015 smo priča povečanemu migracijskemu toku. Čeprav večina migrantov v Sloveniji ne ostaja dolgo, se pojavijo vprašanja o tem, ali trenutni integracijski modeli zadoščajo.

Poglejmo konkretne številke: V prvih desetih mesecih letošnjega leta je bilo v Sloveniji evidentiranih več kot 50.000 migrantov, kar je dvakrat več kot lani v enakem obdobju (poroča MMC RTV Slovenija). Povečano število migrantov prinaša več izzivov: od varnostnih vprašanj do dolgotrajne integracije v družbo. Če dodamo še občasne izgrede, ki so jih nekateri povezali z migrantskimi skupinami – se moramo res vprašati, ali so preventivni ukrepi dovolj učinkoviti.

Švedska nas uči: Preprečevanje je ključno

Švedska nas uči nekaj ključnega: bolj kot samo sprejemanje ljudi je pomembno, kako jih integriramo. Jezikovne ovire, izolacija in nezmožnost dostopa do trga dela so smrtonosna kombinacija za vsako družbo. Slovenija mora zato v integracijo vložiti več sredstev – ne samo finančnih, ampak tudi socialnih. Ključno je, da migranti dobijo priložnost za vključitev v družbo, še preden se začnejo pojavljati težave.

Zavedati se moramo, da Slovenija ni Švedska. Imamo svojo zgodovino, svojo kulturo in svojo realnost. Vendar se lahko iz švedskih napak veliko naučimo – če smo pripravljeni pogledati v ogledalo in priznati, da niti mi nismo imuni na izzive.

Švedska je opozorilo – a tudi priložnost za učenje. Ali bomo sprejeli lekcije in se izognili njihovim napakam? Ali pa bomo, tako kot oni, pustili, da nas zavedajo napačne predstave o enostavnosti integracije? Odgovor je naša odgovornost.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www, Pexels

Na TikToku se je pojavila zgodba Srbkinje Milice Dhingra, ki je razkrila nepričakovano izkušnjo, ko jo je skupaj s fantom povabil švedski par na kosilo. Po prijetnem druženju in okusnem obroku je sledil šok: gostitelji so ju prosili, naj pokrijeta polovico stroškov večerje, kar je znašalo 80 evrov.

Milica, ki je navajena južnih kulturnih običajev, kjer so gostitelji tisti, ki krijejo stroške, je bila nad tem zelo presenečena. “Zame je bilo to nepredstavljivo,” je povedala v videu. Kljub temu sta s fantom plačala polovico, a sta ostala brez besed. Prinesla sta namreč tudi pijačo in prigrizke, kar je dodatno prispevalo k njenemu šoku.

@milica.dhingra Sta reci i kako odreagovati? #srbija #svedska #kulturoloskerazlike #razlike #fyp ♬ original sound – Milica_Dhingra

Kulturne razlike v gostoljubju

Medtem ko je v državah, kot so Srbija in Slovenija, povsem običajno, da gostitelj poskrbi za vse stroške ob obrokih in goste pospremi z vabilom na prihodnji obisk, na Švedskem očitno ni vedno tako. Milica je to izkušnjo označila za zanimiv vpogled v kulturne razlike med severnimi in južnimi državami Evrope. Mnogi ljudje na Balkanu so navajeni, da so gostitelji tisti, ki se potrudijo s hrano in pijačo, medtem ko švedska praksa delitve stroškov ni tako redka, kot bi si mislili.

Kako so se ljudje odzvali?

Milicina izpoved je pritegnila ogromno pozornosti na družbenih omrežjih. Komentarji so bili večinoma kritični do švedskega para. Veliko uporabnikov je izrazilo, da bi se ob takšni prošnji odzvali s presenečenjem, nekateri pa so se šalili, da bi zahtevali povrnitev stroškov za porabljeno gorivo in čas. “Plačal bi in čao za vedno,” je zapisal eden izmed komentatorjev.

Nekateri so izrazili dvom o verodostojnosti zgodbe, trdijoč, da v Švedski družbi takšni primeri niso pogosti. Kljub temu pa razprava o razlikah med severnimi in južnimi kulturami glede gostoljubja in razumevanja povabil na obrok še vedno traja.

Sklep: bi vi plačali?

Milicina zgodba ponuja vpogled v presenetljive kulturne razlike in sproža vprašanje, kako bi se vi odzvali v takšni situaciji. Bi sprejeli delitev stroškov na povabilu na kosilo? Kulturne razlike pogosto prinašajo nepričakovane izkušnje, ki pa so lahko tudi zanimive lekcije za prihodnje interakcije.

Ne glede na to, ali zgodbi verjamete ali ne, je jasno, da se kulturni običaji močno razlikujejo, in to, kar je za nekoga povsem običajno, lahko za drugega predstavlja pravi šok​.

Napisal: E. K.

Vir: Tik Tok

Mesto Glommersträsk, ki se nahaja v čudoviti regiji Laponske na severu Švedske, ponuja družinam edinstveno priložnost, da se preselijo v njihov kraj in prejmejo finančno spodbudo v višini 900 evrov. Majhno mesto, ki je raj za ljubitelje narave in športov na prostem, je zasnovalo program, ki spodbuja ponovno naselitev območja, ki se sooča z drastičnim upadom prebivalstva.

Zakaj Glommersträsk potrebuje nove prebivalce?

V zadnjih desetletjih je število prebivalcev v Glommersträsku močno upadlo. Leta 1950 je v mestu živelo približno 1000 ljudi, danes pa jih je ostalo le še 200. Eden od glavnih razlogov za ta upad je pomanjkanje šoloobveznih otrok, saj jih je trenutno le 23. To je sprožilo skrbi, da bi se lahko zaprla lokalna osnovna šola, saj bi moralo število učencev pasti pod 25, da bi mestne oblasti ukinile šolski program.

Da bi ohranili osnovno šolo Parkskolan, so lokalne oblasti oblikovale shemo, ki ponuja 10.000 švedskih kron (približno 900 evrov) prvim petim družinam, ki se bodo preselile v mesto. Pogoji za prijavo vključujejo, da družine z otroki, starimi od 6 do 15 let, dovolijo svojim otrokom obiskovanje šole vsaj eno šolsko leto.

Kaj Glommersträsk ponuja?

Glommersträsk je znan po svoji neokrnjeni naravi, ki ponuja nešteto možnosti za aktivnosti na prostem, kot so pohodništvo, smučanje in ribolov. Čeprav gre za oddaljeno lokacijo, je mesto povezano z večjimi urbanimi središči. Na primer, tehnološko središče Skellefteå je oddaljeno le eno uro vožnje, medtem ko se srednja šola v Arvidsjaurju nahaja le pol ure stran. Prav tako je obalno mesto Luleå, znano po svojih plažah in kulturnih atrakcijah, dostopno v dveh urah vožnje.

Glommersträsk se nahaja na obrobju enega najbolj slikovitih delov sveta, ki ponuja varno in prijetno okolje za vzgojo otrok. Predstavnik lokalne organizacije Glommersbygdens Framtid, ki vodi projekt naselitve, je dejal, da je to “življenjska priložnost” za vse družine, ki želijo živeti v skupnosti z močno povezanostjo in v sožitju z naravo.

Kako se prijaviti za selitev in denarno pomoč?

Če vas zanima selitev v Glommersträsk, se lahko prijavite za denarno pomoč. Do programa so upravičene družine, katerih otroci bodo obiskovali lokalno šolo. Poleg finančne spodbude organizacija Glommersbygdens Framtid družinam pomaga tudi pri iskanju stanovanja in nudi seznam zaposlitvenih možnosti na tem območju. Program je odprt tudi za državljane tretjih držav, vendar morajo ti predhodno pridobiti dovoljenje za prebivanje na Švedskem.

Doslej sta se že prijavili dve družini, ena izmed njih pa se je že preselila v mesto. Lokalne oblasti upajo, da bodo kmalu pritegnile še več družin, saj bi to pripomoglo k oživitvi skupnosti in rešitvi osnovne šole pred zaprtjem.

Glommersträsk: Nova priložnost za tiste, ki iščejo mir in varnost

Čeprav se mrzle zime na Laponskem morda zdijo izziv, je Glommersträsk odlična izbira za tiste, ki iščejo mirno življenje v naravi. Majhne skupnosti pogosto nudijo večjo varnost in povezanost, hkrati pa omogočajo življenje v sožitju z naravo, daleč od vrveža mest.

Če vas selitev na sever ne privlači, obstajajo tudi druge evropske destinacije, ki ponujajo finančne spodbude za naselitev. Antikythera v Grčiji ponuja 500 evrov na mesec za nove prebivalce, medtem ko v Candi, Italiji, ponujajo do 2.000 evrov za štiričlanske družine.

Vendar je Glommersträsk prava izbira za tiste, ki iščejo popoln pobeg v naravo, medtem ko hkrati izkoristijo edinstveno finančno priložnost.

Napisal: E. K.

Vir: www, Pexels, Shutterstock