LJUBLJANA – Kaj bi lahko bilo bolj slovensko kot Miklavžev večer – dan, ko otroke razveseljujejo drobna darila, zgodbe o svetniku, ki nagradi pridne in opomni poredne, ter vonj po medenjakih in pomarančah? No, očitno vse to – razen, če gre za dogodek v knjigarni Mladinska knjiga Konzorcij, kjer so obiskovalci na ta večer doživeli povsem nepričakovano presenečenje: prihod Dedka Mraza.

Po odgovore smo se obrnili tudi na Mladinsko knjigo.

Včeraj sva z možem peljala najino hčerkico v Mladinsko knjigo Konzorcij na Slovenski cesti v Ljubljani na branje pravljice, ki se je zaključilo s prihodom Dedka Mraza 🤢😵‍💫 na Miklavžev večer! Kakšna klofuta slovenskemu narodu, Mladinska knjiga nobenega spoštovanja nimate!

— Ana Zlender Tokuhisa (@AnaTokuhisa) December 6, 2024

Miklavž ali Dedek Mraz – vprašanje tradicije ali?

Zgodba, ki je razburila marsikaterega starša, se je odvila v prestolnici, sredi ene najbolj priljubljenih knjigarn v Sloveniji. Ana Zlender Tokuhisa, ena od obiskovalk dogodka, je svoje razočaranje izrazila na Twitterju, kjer je zapisala: “Kakšna klofuta slovenskemu narodu, Mladinska knjiga nobenega spoštovanja nimate!” In res, kako naj si razložimo ta izbor? Je šlo za premišljeno odločitev, da se “posodobi” tradicija, ali zgolj za lapsus organizatorjev? Kar koli že – mnenja so razdeljena.

Medtem ko so nekateri na družbenih omrežjih dogodek pospremili s sarkastičnimi komentarji, češ da zdaj verjetno Božiček pride za pusta, je bilo tudi veliko takih, ki so na dogodek gledali precej bolj resno. “Miklavž je več kot le neka folklorna figura – to je del naše identitete!” je zapisal eden izmed komentatorjev na Facebooku. In res, Miklavž v Sloveniji simbolizira vrednote, kot so skromnost, dobrodelnost in odgovornost, medtem ko je Dedek Mraz – čeprav simpatičen – simbol praznične nevtralnosti, ki nima korenin v slovenski tradiciji.

Zakaj prav Miklavžev večer?

Odločitev, da se na Miklavžev večer predstavi Dedka Mraza, mnogim ni bila jasna – še manj pa sprejemljiva. Etnologi pojasnjujejo, da je sv. Miklavž v Sloveniji prisoten že stoletja in da njegov prihod na večer 5. decembra spremljajo številne lokalne posebnosti, kot so obdarovanje s preprostimi darili, obisk parkeljnov in angela, ter miklavževanje po vaseh in mestnih trgih. Ta tradicija, pravijo, ni zgolj verskega pomena, ampak je del kulturne identitete naroda.

In potem – bum! Na prizorišču se pojavi Dedek Mraz. Kdo je mislil, da bo to dobra ideja? Morda nekdo, ki je podcenil občutek Slovencev za tradicijo? Ali pa morda nekdo, ki je želel sporočiti, da tradicije niso več pomembne v času globalizacije in modernizacije? Odgovora še nimamo, saj se Mladinska knjiga na očitke še ni uradno odzvala.

Dedek Mraz: simpatična figura, a brez zgodovinske teže za Slovence?

Dedek Mraz ima svoje mesto – to je res. Figura, ki izhaja iz ruske tradicije in se je pri nas uveljavila šele v času socializma, je priljubljena zaradi svoje nevtralnosti. Toda ravno ta “nevtralnost” je tisto, kar mnogim Slovencem na Miklavžev večer ne ustreza.

Kaj pomeni ta dogodek za slovensko kulturo?

Dogodek v Konzorciju je odprl širše vprašanje o ohranjanju tradicij v sodobni Sloveniji. Etnologinja dr. Nataša Polajnar je za Delo povedala: “Takšni dogodki kažejo na izgubo občutka za lokalno specifičnost. Miklavž ima v slovenski kolektivni zavesti pomembno vlogo, in ko to tradicijo zamenjamo z nečim, kar nima enake teže, tvegamo, da bomo izgubili del svoje identitete.”

Po drugi strani pa nekateri menijo, da ni razloga za pretiran pesimizem. “Otrokom je vseeno, ali pride Miklavž ali Dedek Mraz, dokler dobijo darila,” je zapisala ena od uporabnic Twitterja. A ta argument ni prepričal vseh. “Če bomo otrokom dovolili misliti, da je vseeno, koga praznujemo, čez nekaj desetletij Miklavža sploh ne bo več,” je opozoril komentator na Facebooku.

V trenutku, ko Slovenci vedno bolj sprejemamo tuje praznike, kot so Halloween in Valentinovo, je vprašanje ohranjanja domačih tradicij vse bolj pereče. Dogodek v Konzorciju bi moral biti opomnik, da tradicije niso zgolj stvar preteklosti – so tudi del naše prihodnosti.

Spremljajte naš portal, kjer vas bono seznanili z odgovori Mladinske knjige glede neljubega dogodka.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www

SVETI MIKLAVŽ in 6. december – praznik, ki nas spomni na vrednote in drobne radosti

Ali še pomnite tisti otroški nemir, ko ste se na predvečer Miklavža spraševali – bo Miklavž letos prinesel kaj več kot suho sadje in oreščke? Čarobnost tega praznika v Sloveniji že stoletja združuje tradicijo, skromnost in neizmerno otroško radost.

KDO JE BIL SVETI MIKLAVŽ?

Sveti Miklavž, bolj znan v tujini kot sveti Nikolaj, je bil škof v mestu Mira (danes Demre v Turčiji). Že v 4. stoletju je veljal za zaščitnika otrok, mornarjev in revežev. Po legendi je s svojimi dejanji dokazoval, da skromna, a iskrena gesta lahko spremeni življenje. Ena najlepših zgodb o njem pripoveduje, kako je trem revnim dekletom, ki jih je revščina obsojala na nečastno življenje, skrivaj pustil vreče zlata, s čimer jim je omogočil dostojno poroko.

Poleg tega je bil Miklavž znan tudi po svoji modrosti in izjemni presoji. Kako drugače razložiti njegovo skoraj pravljično sposobnost, da loči pridne otroke od tistih, ki so malce preveč nagajali? Morda bi današnje starše mikalo vprašati: je bil Miklavž res tako pravičen, ali so ga angeli obveščali o vseh malih lumparijah?

MIKLAVŽEVANJE V SLOVENIJI: MEŠANICA TRADICIJE IN LOKALNIH OBIČAJEV

V Sloveniji Miklavž še vedno ohranja pomembno mesto v decembrskem prazničnem dogajanju, kljub temu da mu konkurenco delata Božiček in Dedek Mraz. A Miklavževanje ima nekaj, kar drugi prazniki nimajo – lokalno obarvane sprevode, kjer poleg dobrega škofa in njegovih angelov po ulicah strašijo tudi parkeljni.

V gorenjskih in dolenjskih vaseh so parkeljni še posebej strašljivi – včasih tako grozljivi, da se otroci raje skrijejo pod mizo, kot da bi čakali na darila. Na Štajerskem pa je Miklavževanje bolj umirjeno; tukaj Miklavž pogosto prihaja s košaro mandarin, oreščkov in medenjakov, kar daje dogodku skoraj rustikalno noto.

“Če bodo z Miklavžem parklji, mojega otroka ne bo!” – iz turističnega društva pa odgovarjajo tole

A zakaj ravno parkeljni? Etnologi pravijo, da gre za ostanek starodavnih obredov, ko so ljudje z maskami odganjali zle duhove. Danes pa je njihova naloga bolj družbeno pragmatična – opominjati na meje med sprejemljivim in manj zaželenim vedenjem. “Miklavževanje nas uči, da je dobrota vedno nagrajena, a hkrati ne dovoljuje, da bi se zlo širilo brez opozorila,” razlaga dr. Mateja Kolenc. Poroča Slovenski etnografski muzej.

DARILA SVETEGA MIKLAVŽA: OD SUHIH FIG DO LEGO KOCK

Kaj je Miklavž prinašal nekoč? Suho sadje, oreščke, medenjake – darila, ki so bila v preteklosti razkošje. Otroci so jih včasih hranili še tedne, da bi jih lahko pokazali vrstnikom. Danes so darila nekoliko bolj moderna, a nekateri starši zavestno ohranjajo tradicijo skromnosti. Zakaj? Ker želijo, da se otroci zavedajo, da bistvo Miklavža ni v materialnih dobrinah, temveč v sporočilu.

“Miklavžev paket ni le vreča sladkarij, temveč simbol ljubezni in pozornosti,” pravi antropologinja dr. Ana Novak. Poroča RTV Slovenija. Medtem ko so nekateri starši veseli, da lahko Miklavža uporabijo kot vzvod za vzgojo, drugi tarnajo, da so pričakovanja otrok vse večja. “Pred leti je bilo dovolj, da je Miklavž prinesel čokolado in suhe fige, zdaj pa otroci sprašujejo po Lego kockah in videoigrah!” komentira ena od mamic na spletnem forumu Starševski kotiček.

KAJ PA DANES?

Sveti Miklavž v Sloveniji ostaja relevanten ne le kot simbol družinske topline, temveč tudi kot priložnost za pomoč tistim, ki si sami ne morejo privoščiti daril. V zadnjih letih so se po vsej Sloveniji razmahnile dobrodelne akcije. Na primer, v Mariboru poteka akcija “Miklavžev paketek za vsakega otroka”, kjer prostovoljci zbirajo darila za socialno ogrožene otroke. Ta pobuda združuje številne posameznike in organizacije, ki želijo otrokom v stiski pričarati nasmeh.

A ne gre le za obdarovanje – Miklavž nas spomni tudi na pomen družinskih vrednot in medsebojne povezanosti. V dobi, ko nas družbena omrežja pogosto oddaljujejo od resničnega sveta, nas Miklavžev večer prisili, da se usedemo za mizo, poklepetamo z družino in skupaj čakamo na prihod daril. To so trenutki, ki jih otroci pomnijo celo življenje.

KAJ NAS MIKLAVŽ LAHKO NAUČI?

Miklavževanje je več kot le folklorni običaj. Je opomnik, da je skromnost včasih največje razkošje. Ko otroci razumejo, da je suha figa z ljubeznijo darovana vredna več kot najnovejša igrača, praznik dobi svojo pravo vrednost. Obenem pa nas Miklavž opomni, da ni nikoli prepozno, da storimo nekaj dobrega – morda celo skrivaj, kot je to počel on.

“Vrednote, ki jih nosi ta praznik – skrb za druge, nesebičnost in solidarnost – so danes pomembnejše kot kdaj koli prej,” poudarja dr. Jože Ramovš. Poroča RTV Slovenija.

Napisal: N. Z.

Vir: www, Freepik