MARIBOR – Incident v mariborski porodnišnici je dvignil veliko prahu, ko je muslimanska porodnica prejela obrok, ki je vseboval svinjino, njen mož pa je, domnevno razburjen, povzročal napetosti na oddelku. A vprašanje, ki ga odpira ta dogodek, sega globlje: kje so meje prilagajanja večinske družbe različnim kulturam?

Nesporazum ali nekaj več?

Mariborska porodnišnica je pojasnila, da je šlo za človeško napako, ko so muslimanski porodnici postregli svinjino, kar je v njeni kulturi in veri strogo prepovedano. Mož porodnice je, menda ogorčen nad situacijo, »ustrahoval celoten oddelek«, kar so navedli nekateri viri. Čeprav je vodstvo porodnišnice obžalovalo dogodek in obljubilo ukrepe, se je med prebivalstvom vnela razprava – kdo nosi odgovornost za takšno napako? Bolnišnica? Sistem? Ali morda kultura, ki vse bolj spodbuja prilagoditve na račun večinskega prebivalstva?

Bežijo iz muslimanskih držav, ker so nerazvite in barbarske, pridejo v Evropo in zahtevajo, da se jim prilagajamo. Levičarji jim prikimavajo, ljudje pa se sprašujejo, zakaj postajamo tretji svet. To je žal evropska realnost. pic.twitter.com/es1tM5NmXG

— Nejc Brence (@BrenceNejc) November 19, 2024

Slovenija – krščanska dežela z multikulturnim srcem?

Slovenija ima dolgo zgodovino krščanske tradicije, ki je prepletena z vrednotami, kot so gostoljubnost, solidarnost in spoštovanje bližnjega. Vendar se zdi, da ti temelji vedno znova prihajajo v konflikt z novimi, multikulturnimi zahtevami. Je to res gostoljubnost ali je to že samoodpovedovanje? Nekateri trdijo, da bi morala večinska družba postavljati jasne meje, drugi pa opozarjajo, da ravno ta fleksibilnost kaže moč in odprtost naše kulture. Kakorkoli že – ali smo pripravljeni na tovrstne incidente in kako jih rešujemo?

O kulturnih kompromisih

Postregli so svinjino. Napaka? Da. Velika napaka? Tudi. Toda ali je treba zaradi tega »ustrahovati« celoten oddelek? Ali ni v takšnih situacijah pričakovati določene mere potrpežljivosti z obeh strani? Slovensko zdravstveno osebje – kot marsikatero drugo v Evropi – že tako deluje v razmerah kadrovskih in finančnih omejitev. Dodajmo temu še zahteve po poznavanju verskih praks, prehranskih omejitev in kulturnih specifik, pa postane jasno, da smo tik pred kolapsom sistema, ki ne more več slediti vsem pričakovanjem.

A ne gre zgolj za »poznavanje praks«. Kako daleč bi morali iti v teh prilagoditvah? Bi moral zdravstveni sistem zdaj imeti ločene jedilnike za vsako versko skupino? Halal za muslimane, košer za Jude, veganske obroke za okoljske aktiviste in brezglutenske menije za vse, ki sledijo modnim trendom?

Kaj pravi večinsko prebivalstvo?

Na družbenih omrežjih se je razvnela razprava, polna čustvenih izlivov in zbadljivih komentarjev. Nekdo je cinično zapisal: »Če jaz pridem v bolnišnico v Dubaju, se bodo zame potrudili postreči pršut?« Drugi so bolj sočutni: »To je le še en primer, kako se pri nas ne znamo ustrezno pripraviti na potrebe priseljencev.« Ta polarizacija mnenj kaže, da Slovenija kljub svoji zgodovinski odprtosti očitno ni povsem pripravljena na izzive globalizacije in integracije.

Kje je rešitev?

Lahko bi rekli, da je rešitev enostavna: boljše izobraževanje osebja, jasnejši protokoli, bolj premišljena organizacija prehrane. Toda ali je res tako preprosto? Multikulturnost zahteva nenehne prilagoditve – in ne le enostranske. Enako kot si muslimanska porodnica zasluži obrok brez svinjine, si tudi zdravstveno osebje zasluži spoštovanje in razumevanje, da v hektičnem okolju niso nezmotljivi. Če sta obe strani pripravljeni na dialog, je mogoče najti skupno pot. A to terja čas, sredstva in – predvsem – voljo.

Dogodek v Mariboru razkriva nekaj globljega: zdravstveni sistem postaja talec kulturnih kompromisov. Slovenski zdravniki in medicinske sestre že dolgo bijejo boj z omejitvami – premalo kadra, preveč pacientov, premalo časa. Zdaj pa morajo ob tem postajati še antropologi, kulturni mediatorji in prehranski svetovalci. In kaj dobijo v zameno? Ne vedno hvaležnost.

Morda pa bi bil čas, da tudi drugi – ne samo večinska družba – pomislijo, kako se lahko prilagodijo. Slovenija je, navsezadnje, majhna država s skromnimi sredstvi. Če ne bomo pazljivi, bomo kmalu v situaciji, kjer niti večina niti manjšine ne bodo zadovoljne – vsi bomo le še utrujeni od nenehnih pričakovanj.

Mariborski primer s svinjino je bil nesrečen in morda celo nesprejemljiv, vendar odpira širšo razpravo o tem, kje so meje prilagajanja in kako uskladiti različne kulturne poglede v majhni državi, ki si želi ostati odprta, a hkrati zaščititi svojo identiteto. Morda je čas, da nehamo gledati le, kaj lahko damo – in začnemo razmišljati, kaj lahko dobimo v zameno.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www, Freepik

Italija se sooča z enim najhujših izbruhov afriške prašičje kuge (APK), ki ogroža njen 20 milijard evrov vreden mesni sektor. Od začetka izbruha januarja 2022 je bilo v državi že zaklanih približno 120.000 prašičev. Bolezen, ki je najprej prizadela divje prašiče, se je nato hitro razširila tudi na domače živali, kar je ustvarilo krizo v industriji, ki slovi po svojih delikatesah, kot so pršut, sušene klobase in druge svinjske mesnine.

Okužbe in posledice na kmetijah

Lombardija, znana po proizvodnji vrhunskih mesnih izdelkov, je še posebej prizadeta. V zadnjih dveh letih so se razmere dramatično poslabšale, pri čemer je v zadnjih dveh mesecih zaklanih kar tri četrtine vseh okuženih prašičev. Giovanni Airoli, kmet iz Lombardije, je pojasnil, da so morali na njegovi kmetiji zaklati vseh 6200 prašičev, kljub temu da so bili spoštovani vsi varnostni protokoli​.

Širjenje bolezni se osredotoča predvsem na severne italijanske dežele, kot so Lombardija, Piemont in Emilija-Romanja, kjer se proizvajajo svetovno znani proizvodi, kot je parmski pršut. Območje okužb se razteza na več kot 4500 kvadratnih kilometrov, kar pomeni, da so italijanski kmetje pod ogromnim pritiskom, saj so v nevarnosti, da izgubijo celotne črede in s tem sredstva za preživetje​.

Ekonomične posledice in ukrepi

Italijanska kmetijska organizacija Coldiretti ocenjuje, da je škoda zaradi izbruha bolezni že presegla 500 milijonov evrov, kar vključuje tudi stroge prepovedi uvoza italijanskih svinjskih izdelkov v več držav. Med najpomembnejšimi trgovskimi partnerji, ki so uvedli prepovedi, so Kitajska, Mehika in Tajvan, kar je povzročilo hude posledice za izvoz​.

Kljub ukrepom, kot so stroge omejitve pri transportu živali in dostopu do kmetij, ter uvedbi varovalnih pasov, težave še niso popolnoma rešene. Italijanska vlada je za boj proti širjenju bolezni imenovala posebnega komisarja Giovannija Filippinija, veterinarja z bogatimi izkušnjami pri boju proti afriški prašičji kugi​.

Nevarnosti za prihodnost mesnih delikates

Afriška prašičja kuga ne ogroža le zdravja živali, ampak tudi celotno verigo oskrbe s svinjskim mesom, od kmetov do proizvajalcev delikates. S prepovedmi uvoza, ki so jih uvedle nekatere največje svetovne trge, je italijanska mesna industrija izgubila že 20 milijonov evrov prihodkov v izvozu​.

Čeprav ukrepi kažejo nekaj pozitivnih znakov, zabeleženih pri zmanjšanju novih izbruhov, bitka še ni dobljena. Parmigiano reggiano in pršut ostajata ogrožena, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice za italijansko kulinariko in ekonomijo.

Napisal: E. K.

Vir: www, Pixabay

V slovenskih osnovnih šolah že nekaj časa poteka razprava o zagotavljanju prehranskih prilagoditev za otroke, ki iz verskih razlogov ne uživajo določenih živil. Muslimanski starši in Islamska skupnost v Sloveniji opozarjajo na pomanjkanje možnosti brez svinjine v šolskih jedilnikih, kar ogroža ustavne pravice do verske svobode in enakopravnosti. Hkrati pa šole poudarjajo, da se soočajo s prevelikimi obremenitvami, saj morajo že zdaj upoštevati številne prehranske zahteve in omejitve.

Le peščica šol nudi alternative brez svinjine

Po raziskavi, ki jo je izvedla Islamska skupnost v Sloveniji, le približno 15 od več kot 450 osnovnih šol v Sloveniji ponuja jedilnike brez svinjine kot del redne prehranske ponudbe. To pa ne vpliva samo na muslimanske otroke, temveč tudi na vegetarijance in druge, ki iz različnih razlogov ne uživajo mesa. Starši poudarjajo, da ne gre za privilegije, ampak za osnovne ustavne pravice, saj verska svoboda zahteva, da šolski sistem omogoči prilagoditve, ki bodo spoštovale prehranske zahteve različnih verskih skupnosti.

Mufti Nevzet Porić, vodja Islamske skupnosti, je izpostavil, da bi morala razvita evropska družba take težave že preseči. “Med otroki ne bi smeli delati razlik, naša skupna odgovornost je, da jih vzgajamo v strpne in sodelovalne odrasle. Pot do tega vodi tudi prek šolskih jedilnic,” je dejal. Dodal je, da upa na sistemske rešitve, ki bi vsem otrokom omogočile enakopravnost ne glede na verske ali prehranske preference.

Šole svarijo pred preobremenitvijo

Na drugi strani pa šole opozarjajo, da že zdaj upoštevajo številne prehranske prilagoditve in se spopadajo s kadrovskimi in finančnimi težavami. Šolski kuharji in vodstvo šol se soočajo z velikimi izzivi pri načrtovanju obrokov, ki morajo hkrati upoštevati prehranske omejitve zaradi alergij, posebnih diet, kulturnih razlik in osebnih preferenc. Dodajanje novih zahtev bi po njihovem mnenju samo še povečalo breme za šolske sisteme.

Mnogi šolniki menijo, da bi morale biti šolske jedilnice namenjene zagotavljanju osnovne prehrane za vse otroke, brez prevelikih odstopanj. Hkrati pa poudarjajo, da so odprti za iskanje rešitev, vendar potrebujejo podporo države, predvsem v obliki jasnih smernic in dodatnih sredstev.

Rešitev v veganskih in vegetarijanskih menijih?

Ena izmed možnih rešitev, ki jo predlagajo starši muslimanskih otrok, pa je večja vključenost vegetarijanskih ali veganskih jedilnikov, ki ne vključujejo svinjskega mesa ali drugih prepovedanih sestavin. Takšne prilagoditve ne bi bile koristne samo za muslimanske otroke, temveč bi omogočile tudi alternativo za otroke z alergijami, vegetarijance in tiste z zdravstvenimi omejitvami.

Kljub temu se zdi, da je pred slovenskim izobraževalnim sistemom še dolga pot do celostne rešitve, ki bi zadovoljila vse strani. Medtem Islamska skupnost vztraja, da je treba najti sistemsko rešitev in ustvariti enakopravno okolje za vse otroke, ne glede na njihovo vero.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik