Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je tik pred začetkom svojega drugega mandata znova stopil v ospredje razprav o TikToku, eni najbolj priljubljenih družbenih omrežij na svetu. V petek je njegov odvetniški tim na vrhovno sodišče ZDA naslovil prošnjo za odložitev zakona, ki bi lahko TikTok popolnoma odstranil iz ameriškega trga. Po mnenju Trumpa bi morali najprej raziskati politične rešitve, ki bi naslovile pomisleke glede nacionalne varnosti, ne da bi ogrozili dostopnost aplikacije za več kot 170 milijonov ameriških uporabnikov.

Zakon, ki postavlja TikTok pred ultimat

Zakon, ki ga je ameriški kongres sprejel aprila letos, zahteva, da kitajski tehnološki gigant ByteDance do 19. januarja 2025 proda TikTok ali pa se aplikacija odstrani iz vseh trgovin z aplikacijami v ZDA. Razlog za ta ultimat je domnevno tveganje, da bi kitajska vlada s pomočjo TikToka lahko pridobila dostop do občutljivih osebnih podatkov ameriških državljanov in potencialno vplivala na politične odločitve.

ByteDance in TikTok vztrajno zanikata kakršne koli povezave s kitajsko vlado, vendar zakonodajalci ostajajo skeptični. TikTok je postal simbol širše tehnološke vojne med ZDA in Kitajsko, ki vključuje vprašanja zasebnosti, gospodarskega vpliva in geopolitične moči.

Trumpova prošnja: Naj sodišče odloži zakon

Donald Trump, ki bo 20. januarja ponovno prevzel funkcijo predsednika ZDA, je vrhovno sodišče zaprosil, naj začasno ustavi izvajanje zakona, kar bi omogočilo dodatni čas za politična pogajanja. Njegov odvetniški tim je poudaril, da bi takšna poteza omogočila prihodnji administraciji, da natančneje preuči tveganja in išče kompromisne rešitve, ki ne bi ogrozile uporabnikov TikToka.

Ironično je, da je bil prav Trump tisti, ki je leta 2020 prvič izdal izvršni ukaz za prepoved TikToka. Tedaj je sodišče njegovo potezo zavrnilo z obrazložitvijo, da predsednik nima pristojnosti za enostranske odločitve takšne narave. Kljub temu je Trump med svojo zadnjo predsedniško kampanjo spremenil retoriko in obljubil, da bo “rešil TikTok,” če bo ponovno izvoljen.

TikTokov boj za obstanek v ZDA

Medtem ko Trump zagovarja politične rešitve, TikTok vztraja na pravni poti. Podjetje je vložilo tožbo proti zakonu, saj trdi, da krši prvo dopolnilo ameriške ustave, ki zagotavlja svobodo govora. Aplikacija argumentira, da je zakon pretiran poseg v pravice uporabnikov in ustvarjalcev, ki platformo uporabljajo kot pomembno orodje za izražanje in poslovanje.

Do zdaj so bili pravni poskusi TikToka neuspešni, zato je vrhovno sodišče njihova zadnja možnost. 10. januarja bo sodišče začelo obravnavo tožbe, kjer bo ocenilo, ali zakon resnično krši ustavne pravice. TikTokovi zagovorniki opozarjajo, da bi bila popolna prepoved precedens, ki bi lahko vplival na druga tehnološka podjetja v ZDA.

Razdeljena javnost: Ali je TikTok res grožnja?

Vprašanje TikToka deli ameriško javnost. Zagovorniki zakona trdijo, da gre za ključen korak v zaščiti nacionalne varnosti, saj je tveganje zlorabe podatkov preprosto preveliko. “Kitajska vlada ima zgodovino uporabe tehnologije za nadzor in vplivanje,” opozarjajo strokovnjaki za kibernetsko varnost.

Nasprotniki prepovedi pa opozarjajo, da zakon predstavlja nevaren poseg v svobodo govora in gospodarstvo, saj TikTok ne služi le kot platforma za zabavo, temveč tudi kot pomembno orodje za podjetja, ustvarjalce vsebin in neodvisne umetnike.

Ali bo zakon zaustavljen?

Vrhovno sodišče ima zdaj dve možnosti: lahko zakon začasno ustavi ali pa dovoli njegovo nadaljnje izvajanje, dokler ne razsodi o ustavnosti. Predsednik Joe Biden ima sicer pooblastilo, da rok za prodajo TikToka podaljša za tri mesece, vendar bi bil za to potreben jasen napredek v pogajanjih z ByteDance. Podjetje pa za zdaj kategorično zavrača prodajo TikToka.

Trumpova prihodnost in usoda TikToka

TikTok je postal simbol širših geopolitičnih napetosti med ZDA in Kitajsko. Za Trumpa bo reševanje tega vprašanja eden prvih večjih izzivov novega mandata, ki bo pokazal, ali bo lahko izpolnil svoje obljube glede ohranitve platforme. Njegova prošnja vrhovnemu sodišču kaže, da se zaveda, kako pomembno je to vprašanje – ne le za uporabnike, ampak tudi za njegov politični ugled.

Ali je TikTok res na robu prepovedi?

TikTokov položaj v ZDA ostaja negotov. Bo vrhovno sodišče zavarovalo pravice uporabnikov in omogočilo več časa za pogajanja? Ali bo zakon kljub Trumpovi prošnji začel veljati in spremenil digitalno krajino za več milijonov uporabnikov? Odločitev, ki jo pričakujemo v prihodnjih tednih, bo imela daljnosežne posledice – za TikTok, za tehnološko industrijo in za razmerja med ZDA in Kitajsko.

Napisal: E. K.

Vir: X, Pexels

S svetlobno hitrostjo se je razširila novica, ki je v zadnjih dneh razburila digitalni svet: Albanski premier Edi Rama je sporočil, da bo vlada z začetkom leta 2025 za eno leto popolnoma blokirala priljubljeno družbeno omrežje TikTok. Ta drastična odločitev, ki jo nekateri označujejo za nujno, drugi pa za pretirano, je prišla po nedavnem nasilnem dogodku, ki naj bi imel korenine prav v konfliktih na družbenih omrežjih.

TikTok: platforma za kreativnost ali tempirana bomba?

TikTok, ki je osvojil srca milijonov mladih po svetu, je v Albaniji zdaj označen za resno grožnjo družbi – zlasti mladim. Rama je TikTok primerjal z “uličnim nasilnežem”, ki ne prinaša zgolj zabave, temveč tudi nevarnosti. Vendar pa se zdi, da je odločitev precej več kot zgolj zaščita mladih pred digitalnimi plenilci. Albanska vlada se očitno odziva na širši val skrbi, ki se širi po Evropi: kaj, če družbena omrežja niso le prostor za deljenje plesnih videov in receptov, temveč sofisticirano orodje za manipulacijo?

TikTok, kot je že večkrat poudarjeno, ni le družbeno omrežje. Gre za izdelek kitajskega podjetja ByteDance, ki – kot menijo številni zahodni analitiki – lahko deluje kot trojanski konj. Albanska vlada je v svoji izjavi izpostavila tudi očitno dvojnost TikTokove vsebine: na Kitajskem platforma promovira izobraževalne vsebine, medtem ko na Zahodu mladim ponuja “svinjarije in neumnosti”. Se torej Zahod igra z ognjem?

Jeza staršev in podpora vladi

Poteza albanske vlade je prišla v času, ko so starši in učitelji izrazili globoko zaskrbljenost zaradi vpliva TikToka. Po tragični smrti 14-letnika iz Tirane, ki je bil zaboden po prepiru, ki naj bi se začel na TikToku, je bilo jasno, da bo vlada morala ukrepati. Rama je v svojem govoru poudaril: “Albanski otroci bodo odraščali v varnejšem okolju. Tudi če nas to stane priljubljenosti, je naša dolžnost, da jih zaščitimo.”

A niso vsi zadovoljni. Kritiki opozarjajo, da je popolna blokada TikToka pretiran ukrep, ki odpira vprašanja o svobodi govora in cenzuri. Poleg tega ni jasnega dokaza, da je TikTok neposredno povezan z omenjenim nasilnim incidentom.

TikTok: Globalni grešni kozel?

Albanska odločitev je v resnici del širše globalne zgodbe o tem, kako družbena omrežja spreminjajo družbe. Avstralija je pred kratkim uvedla prepoved za mlajše od 16 let na vseh večjih platformah, vključno z Instagramom in Facebookom. Indija je TikTok že leta 2020 povsem prepovedala zaradi skrbi glede nacionalne varnosti. In v Evropi? Čeprav se ukrepi še niso razširili na celino, so številni voditelji začeli izražati pomisleke o vplivu kitajske aplikacije.

Edi Rama ni prvi, ki je opozoril na potencialno škodo TikToka, vendar je prvi, ki je platformo povsem blokiral z argumentom, da gre za varovanje družbenega reda. Albanska vlada trdi, da bodo v tem času pripravili izobraževalne programe za ozaveščanje staršev in mladih o varni uporabi interneta.

Svoboda govora ali zaščita družbe?

Odločitev albanske vlade nas ponovno postavi pred temeljno vprašanje: kje je meja med zaščito in cenzuro? Medtem ko nekateri vidijo v tem koraku pogumno potezo za zaščito otrok, drugi opozarjajo na nevaren precedens. Če lahko vlada prepove eno platformo, kje se ustavi? In kaj, če to storijo tudi druge države?

Albanska zgodba – opozorilo Evropi?

V Albaniji se ne spopadajo zgolj s TikTokom, temveč z mnogo širšo dilemo: kako ohraniti svobodo izražanja v dobi, ko digitalni svet postaja bojišče interesov velikih sil. Kitajska, z vsemi svojimi tehnološkimi presežki, na eni strani, in Zahod, z vse večjo paranojo, na drugi. Medtem pa mladi ostajajo v središču tega spopada – kot tarča, žrtev in včasih celo orožje.

Albanska poteza je tako opozorilo vsem: ko govorimo o družbenih omrežjih, ne gre zgolj za tehnologijo, temveč za prihodnost družbe. In vprašanje ostaja – ali bodo druge države sledile njenemu zgledu?

Napisal: E. K.

Vir: www, Pexels

BRUSELJ – Evropski poslanec Matjaž Nemec je bil v svojem nedavnem govoru v Evropskem parlamentu oster proti Elonu Musku in njegovemu družbenemu omrežju X (prej znanemu kot Twitter). S prstom je pokazal na nevarnosti, ki jih prinašajo lažne novice in manipulacije, a se zdi, da je s svojim opozorilom obenem razkril nekaj več – morda celo neprijetno resnico o tem, kako sami obravnavamo svobodo govora.

Nemčevo sporočilo: Kritika ali strah pred neznanim?

Nemec je brez dlake na jeziku poudaril, da je platforma X postala “vroča točka za manipulacije in širjenje lažnih novic.” Po njegovih besedah to ogroža demokracijo, javnost pa postavlja v nevarnost, saj nepreverjene informacije dosežejo široke množice hitreje kot kadarkoli prej.

Njegova kritika, čeprav dobronamerna, odpira zanimivo vprašanje: zakaj ravno zdaj takšna panika okoli necenzuriranih informacij? Je resnično strah pred manipulacijami, ali gre za nekaj globljega – za strah, da bodo resnice, ki jih določeni krogi želijo zamolčati, končno našle svojo pot na plano? Nemec morda govori o nevarnosti laži, a hkrati ignorira dejstvo, da je ravno omejevanje informacij v preteklosti omogočilo vzdrževanje določenih političnih in družbenih status quojev.

@elonmusk There is a European MP, Matjaž Nemec, from Slovenia who claims that X is a hotbed of manipulation and fake news. He is from the left party, a descendent of communists. Such neo-communists are now fighting against freedom of speech and against free society. Remember him. https://t.co/mw6XBTXhZE

— Boštjan Perne (@bostjanperne) December 20, 2024

Lažne novice in slovenski kontekst: Smo res nedolžni?

Slovenija ni izjema, ko gre za širjenje dezinformacij. Ravno obratno – pogosto smo priča zgodbam, ki na prvi pogled izgledajo kot poskusi “oblikovanja” javnega mnenja, bodisi preko manipulativnih medijskih kampanj, bodisi skozi selektivno poročanje. Spomnimo se zgodb, ki so razplamtele javnost – od teorij zarot o političnih voditeljih do senzacionalističnih poročil o družbenih gibanjih. A ni zanimivo, kako hitro izginejo iz medijskega prostora, ko se pojavi kakšen bolj pereč, recimo temu, “udoben” škandal?

Nemec se je v svojem govoru zavzel za regulacijo platform, ki bi preprečila širjenje laži, hkrati pa je ignoriral, kako pogosto so bili tudi mainstream mediji obtoženi selektivnega poročanja. Ali ne gre v takšnem primeru za dvoličnost? Očitati družbenim omrežjem širjenje lažnih informacij, medtem ko smo bili sami priča izkrivljenju dejstev v medijih, je najmanj – milo rečeno – ironično.

Evropski ukrepi: Ustvarjanje reda ali omejevanje svobode?

Evropska unija se že nekaj časa trudi omejiti vpliv lažnih novic, vendar so ukrepi pogosto predmet debate. Ali res ščitijo demokracijo, ali pa se uporabljajo kot orodje za utišanje alternativnih glasov? Nemec je predlagal strožjo regulacijo platform, kjer bi algoritmi nadzorovali vsebine, odstranjevali lažne informacije in sankcionirali tiste, ki zavestno širijo neresnice. Na papirju zveni odlično, a ali smo res pripravljeni zaupati strojni inteligenci odločanje o tem, kaj je res in kaj ni?

Pomislimo – ali je res tako nepredstavljivo, da bi takšni sistemi lahko odstranjevali tudi resnične informacije, ki jih določeni akterji nočejo videti na svetlobi dneva? Kaj, če bi zgodbe, kot so razkritja o korupciji ali nepravilnostih v politiki, označili za “dezinformacije” zgolj zato, ker ne ustrezajo uradni naraciji? Muskova platforma X, čeprav kaotična, vsaj odpira prostor za debate, ki jih drugod morda ne bi bilo.

Transparentnost ali kaos?

Nemčeva kritika X je razumljiva – nihče si ne želi živeti v svetu, kjer so laži norma. A hkrati moramo priznati, da je ravno necenzurirana narava platforme tista, ki je razkrila nekatere zgodbe, ki jih sicer ne bi nikoli slišali. Od globalnih razkritij korupcije do razprav o znanstvenih teorijah, ki jih glavni mediji prezrejo – Muskova vizija svobodnega prostora za informacije ni brez koristi.

A tu je ključno vprašanje: ali lahko sploh obstaja popolna transparentnost brez kaosa? Ali je mogoče imeti platformo, ki dovoljuje svobodo izražanja, ne da bi s tem tvegali širjenje dezinformacij? Nemec verjame, da je regulacija odgovor, vendar se zdi, da pozablja, da regulacija pogosto pomeni tudi cenzuro.

Resnica – svoboda ali udobje?

Nemčev govor je zagotovo odprl pomembna vprašanja o vplivu družbenih omrežij na demokracijo. A hkrati razkriva tudi paradoks, s katerim se soočamo v dobi informacij: kako zagotoviti resnico, ne da bi pri tem omejevali svobodo?

Elonu Musku je poslal jasno sporočilo, a ostaja vprašanje, ali Nemec resnično razume posledice tega, za kar se zavzema. Morda bi se moral vprašati: ali smo pripravljeni žrtvovati svobodo dostopa do informacij v zameno za “urednost” – in če da, kdo bo odločal, kaj je res in kaj ne? Resnica, kakršnakoli že je, ni vedno udobna, a je edino, kar nas lahko reši pred popolnim kaosom. Bitka med resnico in lažjo se ne bije na platformah, temveč v glavah ljudi.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www