LJUBLJANA – Slovenija je prejšnji teden podpisala pomemben sporazum za finančno pomoč Keniji, v vrednosti dva milijona evrov, namenjen reševanju posledic podnebnih sprememb v sušnih predelih države. Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je sporazum podpisala z namestnikom izvršne direktorice Svetovnega programa za hrano (WFP) Carlom Skauom. Sredstva iz Podnebnega sklada bodo uporabljena za krepitev podnebne odpornosti skupnosti, ki jih suše močno prizadenejo.

Pomoč Keniji kot del globalne odgovornosti

Slovenija s to potezo dokazuje svojo zavezanost mednarodnemu sodelovanju in podnebnim ukrepom. Podnebne spremembe predstavljajo enega največjih izzivov našega časa, ki nesorazmerno vplivajo na najranljivejše skupnosti po svetu. Po podatkih Svetovnega programa za hrano je v zadnjih desetih letih več kot 1,7 milijarde ljudi občutilo posledice ekstremnih vremenskih pojavov in podnebnih katastrof, pri čemer je največja prizadetost opazna v revnih državah, ki k podnebni krizi najmanj prispevajo (poroča WFP).

Slovenija bo s financiranjem projektov pripomogla k vzpostavitvi zgodnjih opozorilnih sistemov, trajno izboljšanje prehranske varnosti in podporo trajnostnim kmetijskim praksam v Keniji. Skupaj z WFP bo financirala tudi obnovo degradiranih ekosistemov ter uvajanje klimatsko odpornih kmetijskih praks, ki bodo pomagale zmanjšati občutljivost lokalnega prebivalstva na prihodnje podnebne krize.

Kritike domače javnosti

Podpora projektu je bila deležna tudi kritik. Nekateri slovenski kmetje in javne osebnosti menijo, da bi država morala najprej poskrbeti za svoje kmete, preden namenja sredstva v tujino. Opozorili so na težave z odkupom govedine in prašičev, s katerimi se soočajo slovenski kmetje, in poudarili, da Slovenija iz Kenije ne uvaža dobrin. Kot je zapisal Zmago Jelinčič Plemeniti, gre za prioritizacijo mednarodne pomoči pred domačimi potrebami, pri čemer je izrazil dvom o smiselnosti tovrstnih investicij (poroča na portalu X).

Slovenskemu kmetu prst v rit in obdavčitev govedi in prašičev, ker bojda preveč prdijo, v neko Kenijo pa milijoni slovenskih evrov za sušne predele. Koliko kenijskih dobrin pa uvozi Slovenija iz tega območja? Niti ene! Ampak važno je, da #plešemo 🕺🏻💃🏼 https://t.co/S2Ktf2Phpg

— Zmago J. Plemeniti (@ZmagoPlemeniti) October 24, 2024

Ena izmed uporabnic portala X pa je napisala: “Spoštovani upokojenci, starši otrok s posebnimi potrebami, starsi bolnih otro, ki morate fehtat za pomoč… tole je predvsem na vaš račun… volitve bodo… voli resno, voli desno…”

Vpliv podnebnih sprememb na globalno prehransko varnost

Podnebne spremembe so glavni vzrok za povečanje števila lačnih po svetu. Suše, poplave in druge ekstremne vremenske razmere neposredno vplivajo na pridelavo hrane in ogrožajo prehransko varnost milijonov ljudi. Kot navaja WFP, je skoraj 4 milijone ljudi leta 2022 prejemalo pomoč v obliki klimatskega zavarovanja, ki jim je zagotavljalo izplačila po naravnih nesrečah (poroča WFP).

Slovenska vlada s tovrstnimi ukrepi ne zasleduje le humanitarnih ciljev, ampak tudi izpolnjuje svoje zaveze v boju proti podnebnim spremembam in prispeva k trajnostnemu razvoju, kar je v skladu s cilji Evropske unije. Financiranje projektov, kot je ta v Keniji, je del širšega trenda povečevanja slovenskih prispevkov za mednarodno razvojno pomoč. V letu 2024 je Slovenija namenila 3,287,000 evrov za humanitarno in razvojno pomoč, od tega 2,160,000 evrov za humanitarne prispevke (poroča GOV.SI).

Napisal: N. Z.

Vir: X, www

LJUBLJANA – Konflikt med Iranom in Izraelom: Ali je Slovenija vpletena?

Napetosti med Iranom in Izraelom so se v zadnjih tednih drastično zaostrile. Iran je namreč sprožil raketne napade na izraelska ozemlja, kar je sprožilo ostro reakcijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki je poudaril, da bo Iran plačal za vsak napad. Vse to se je zgodilo v času, ko je izraelska vojska že več dni izvajala intenzivne zračne napade na Hezbollahove cilje v Libanonu. Zdi se, da so razmere med državama dosegle novo, nevarno raven, kar vzbuja skrb ne le na Bližnjem vzhodu, ampak tudi v mednarodnih diplomatskih krogih.

Vloga Slovenije na svetovnem odru

V tem kontekstu se pojavlja vprašanje, kakšno vlogo ima Slovenija, zlasti kot nestalna članica Varnostnega sveta OZN. V zadnjem času je Slovenija, pod vodstvom zunanje ministrice Tanje Fajon, vse bolj dejavna pri reševanju mednarodnih konfliktov, tudi v primeru napetosti med Iranom in Izraelom. Fajonova je v sklopu zasedanja Varnostnega sveta OZN predsedovala srečanju, kjer je poudarila potrebo po prenehanju nasilja in pozvala obe strani, naj poiščeta diplomatsko rešitev (GOV.SI, 2024). Poudarila je, da je trajni mir mogoče doseči le prek dialoga, kar je v skladu s splošnim pristopom EU do bližnjevzhodnih kriz.

Pomembno: Slovenija se pri svojih zunanjepolitičnih potezah pogosto zanaša na evropske vrednote, kar pomeni, da si prizadeva za stabilnost, mir in spoštovanje človekovih pravic po svetu. V primeru te krize je to še posebej pomembno, saj Slovenija kot članica Varnostnega sveta igra ključno vlogo pri oblikovanju mednarodne diplomacije.

Kaj pomeni to za Slovenijo?

Čeprav se Slovenija ne sooča z neposrednimi posledicami konflikta, je vloga države v mednarodni skupnosti pod drobnogledom. Diplomatska strategija Tanje Fajon, ki poudarja nevtralnost in mirovno posredovanje, lahko vpliva na prihodnje odnose Slovenije z Bližnjim vzhodom, pa tudi znotraj Evropske unije. Hkrati obstajajo skrbi, da bi zaradi trenutne eskalacije lahko prišlo do nadaljnjih izzivov za varnost v regiji, kar bi lahko imelo posredne posledice tudi za Slovenijo, zlasti v okviru njenih mednarodnih obveznosti (The Times of Israel, 2024).

V svojem nedavnem govoru v Združenih narodih je Fajonova izrazila zaskrbljenost zaradi rastoče napetosti med Izraelom in Iranom ter se zavzela za čimprejšnjo prekinitev sovražnosti. Poudarila je, da mora mednarodna skupnost aktivno posredovati in zagotoviti pogoje za trajen mir.

Geopolitični vpliv in slovenski interes

Zaradi slovenskega članstva v Varnostnem svetu je vprašanje, ali bo Slovenija ohranila nevtralnost ali podprla katero od strani, vse bolj aktualno. Netanjahu je namreč po napadih dejal, da bo Izrael nadaljeval z vojaškimi operacijami, dokler Iran in njegovi zavezniki ne bodo prenehali z napadi na izraelsko ozemlje (The Times of Israel, 2024). Te izjave dodatno pritiskajo na mednarodno skupnost, da zavzame jasno stališče.

Slovenija bi lahko v prihodnje postala pomembna igralka v poskusih mirnega posredovanja, saj je z njenim članstvom v OZN-ju in sodelovanjem z EU že večkrat izkazala svojo zmožnost sodelovanja v mednarodnih konfliktih na diplomatski ravni. Glede na nedavne dogodke je jasno, da Slovenija sledi poti diplomacije in poudarja pomen trajnega miru, kar je v skladu z njenimi zavezami na mednarodni ravni (GOV.SI, 2024).

Konflikt med Iranom in Izraelom predstavlja pomemben preizkus za slovensko zunanjo politiko. Kot članica Varnostnega sveta OZN Slovenija igra ključno vlogo pri oblikovanju mednarodne diplomacije in si prizadeva za rešitev napetosti prek mirovnih pogovorov. Ob tem je pomembno, da Slovenija ohranja svojo vlogo nevtralnega posrednika, kar lahko pozitivno vpliva na njene odnose z Bližnjim vzhodom in Evropsko unijo.

Napisal: N. Z.

Vir: The Times of Israel, Gov.si, www, Freepik