Potrjen novi smrtonosni virus: WHO opozarja – kaj sledi ob naraščanju okužb?
Nov izbruh smrtonosnega virusa Marburg, ki je v Tanzaniji zahteval že osem življenj, vnaša nemir tako med zdravstvenimi strokovnjaki kot v širšo javnost. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je potrdila, da so do zdaj zabeležili devet primerov okužbe, pri čemer ostaja izvor virusa v regiji Kagera na severozahodu Tanzanije nepojasnjen. In vendar – koliko resnično vemo o tem smrtonosnem virusu?
WHO informed its Member States and International Health Regulation State Parties of an outbreak of suspected Marburg Virus Disease in the Kagera region of #Tanzania
— World Health Organization (WHO) (@WHO) January 14, 2025
So far, we are aware of 9 suspected cases incl. 8 deaths across 2 districts.
WHO risk assessment of this… pic.twitter.com/y1CUJg3adh
Kaj je virus Marburg in zakaj povzroča strah?
Hemoragična mrzlica Marburg – ime, ki zveni tako skrivnostno, skoraj filmsko, a njene posledice so vse prej kot namišljene. Virus Marburg spada v isto družino kot Ebola, zato ne preseneča, da ga spremljajo podobni simptomi in izjemno visoka smrtnost, ki lahko doseže celo 88 %. Čeprav se virus geografsko zadržuje predvsem v Afriki, ga narava bolezni – krvavitve, vročina, sistemske odpovedi organov – postavlja ob bok največjim zdravstvenim grožnjam sodobnega časa.
Naravni gostitelji virusa so afriški sadni netopirji, a človek, ki pride v stik z okuženimi telesnimi tekočinami, hitro postane del smrtonosne verige. Bolezen se širi neopazno, a uničujoče – prvi simptomi so vročina, glavobol in slabost, kasneje pa se bolezen razvije v krvavitve, odpoved organov in pogosto smrt. Povprečna smrtnost znaša kar 50 %, kar je precej višje kot pri številnih drugih nalezljivih boleznih.
Izbruhi skozi zgodovino in trenutna situacija v Tanzaniji
Virus Marburg ni nov. Prvič je bil odkrit leta 1967 v nemških laboratorijih v mestih Marburg in Frankfurt ter v Beogradu, kjer so znanstveniki, ki so delali z afriškimi opicami, zboleli za skrivnostno boleznijo. Od takrat je bil virus zaznan v številnih afriških državah, pri čemer so izbruhi v Angoli (2005) in Ugandi (2017) pustili najgloblje sledi.
In zdaj? Tanzanija, regija Kagera. V zadnjih nekaj tednih so v tej odročni regiji – ki meji na Ruando, Burundi in Ugando – zaznali devet primerov okužb, pri čemer je bilo osem smrtnih žrtev. Zaskrbljujoče je, da je WHO že decembra razglasila konec izbruha v sosednji Ruandi, kjer je virus zahteval 15 življenj. Ali to pomeni, da se situacija ponavlja?
»Smo na prelomnici,« opozarjajo zdravstveni strokovnjaki. Čeprav je tveganje za globalno širjenje nizko, so razmere v Afriki drugačne. WHO je opozorila, da je tveganje za širjenje virusa v regiji izjemno visoko. Sosednjim državam, kot so Uganda, Kenija in Ruanda, je priporočila okrepljen nadzor in pripravljenost na morebitne nove primere.
Ali smo pripravljeni? Cepiva in zdravljenje
In tukaj nastopi največji izziv. Kljub letom raziskav cepivo za virus Marburg še ni uradno odobreno. Res je, v Ruandi so oktobra lani začeli prve klinične teste, a preden bodo na voljo varna in učinkovita cepiva, lahko mine še več let. Do takrat ostaja zdravljenje predvsem simptomatsko: vzdrževanje ravnotežja tekočin, preprečevanje šoka, zdravljenje krvavitev. Toda – ali je to dovolj?
Zdravstveni sistemi v mnogih afriških državah se pogosto spopadajo z omejenimi viri. Kako zajeziti smrtonosno bolezen v regijah, kjer dostop do osnovne zdravstvene oskrbe ni zagotovljen? Situacija v Kageri to jasno ponazarja – WHO in druge organizacije zagotavljajo podporo, vendar brez dolgoročne rešitve ostajajo izbruhi stalna grožnja.
Globalni izziv ali lokalna kriza?
Virus Marburg je še ena od opominov, da nalezljive bolezni ne poznajo meja. Kljub temu, da je tveganje za širjenje na globalni ravni trenutno nizko, izbruh v Tanzaniji razkriva ranljivost regije in pomen mednarodnega sodelovanja. Ali bo svet tokrat pripravljen – ali se bomo znova soočili s posledicami, ki bi jih lahko preprečili?
Medtem ko odgovori ostajajo nejasni, ena stvar drži: pozornost, izobraževanje in podpora so ključni. Marburg ni prva zdravstvena grožnja – in zagotovo tudi ne zadnja.
Napisal: E. K.
Vir: WHO, Freepik