ZAKAJ UPORABNIKI MNOŽIČNO ZAPUŠČAJO TELEKOM?

LJUBLJANA – Telekom Slovenije se sprašuje, zakaj uporabniki zapuščajo njihove storitve. Na prvi pogled preprosto vprašanje, a odgovor, ki je postal prava spletna senzacija, je razkril več, kot bi si morda želeli priznati. Eden izmed bivših naročnikov je s svojim ironičnim in duhovitim odzivom razložil, da je bil razlog za njegov odhod povezan s – kruhom. Da, kruhom.

“Predrago imate. 20 evrov mesečno ceneje je pri konkurenci za isto stvar,” je zapisal uporabnik v anketi, ki jo Telekom pošilja ob slovesu naročnikov. A s tem se njegov odgovor ni končal. Nadaljeval je z razlago, ki je presegla običajne komentarje o stroških: “To je skoraj 500 evrov v dveh letih. To je 312 kilogramov povprečnega kruha. Pojem pol kilograma kruha na dan. Samo kruha.”

Telekom me ob slovesu sprašuje zakaj sem odšel. Ka misliš zakaj? 🤷 pic.twitter.com/kmaktW8jAI

— Ziebane Instruments 🔞 PEGICE, SINTEZA in SEVDAH (@Ziebane) November 25, 2024

Čeprav je njegov zapis morda deloval kot šala, je razkril neprijetno resnico, ki pesti mnoge uporabnike – Telekomove cene, četudi morda upravičene z njihovo kakovostjo, preprosto niso več konkurenčne. In medtem ko so stroški na položnici jasno zapisani, je tisto, kar na dolgi rok izčrpava, pogosto nevidno: občutek, da plačuješ preveč za nekaj, kar drugje stane manj.

“Kruh ali internet?” – vprašanje, ki zaboli

Podatek, da je 20 evrov prihranka na mesec enakovreden 312 kilogramom kruha v dveh letih, ni naključna primerjava. Povprečna cena belega kruha v Sloveniji je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije okoli 1,60 evra za kilogram (Vir: SURS). Za povprečno gospodinjstvo, kjer je kruh še vedno osnovni prehranski izdatek, ta primerjava ni zgolj humorna, ampak boleče resnična. Prihodek Slovencev morda raste, a inflacija, ki v zadnjem času poganja cene hrane, pomeni, da vsak prihranjen evro šteje – še posebej, če lahko gre za vsakodnevne potrebe.

Čeprav Telekom Slovenije ponuja visokokakovostne storitve in se pogosto pozicionira kot “premium ponudnik”, je jasno, da za mnoge uporabnike te razlike niso dovolj oprijemljive. Ali povprečen uporabnik res čuti razliko med 100 Mb/s in 200 Mb/s hitrosti interneta, če njegov glavni namen ostaja brskanje po spletu, gledanje Netflixa in morda občasni Zoom klic? Zelo verjetno ne.

Telekom in njihove “premium cene” – kje je dodana vrednost?

Poglejmo primerjalno: ponudniki, kot so A1, Telemach in T-2, ponujajo ugodnejše pakete, ki pogosto vključujejo dodatne storitve – več televizijskih programov, več podatkov ali celo pakete za družine. Telekom, ki se trudi graditi na dolgoletni tradiciji in zanesljivi infrastrukturi, pa očitno ne zmore prepričati vedno bolj cenovno občutljivih uporabnikov. In tu se skriva problem – zvestoba blagovni znamki ima svoje meje, predvsem v času, ko je denarnica tista, ki diktira, kam bodo šli naši evri.

A kako bi lahko Telekom to popravil? Ena možnost je prilagoditev cen. Druga pa bi bila, da ponudijo več dodane vrednosti, ki bi bila jasna in takoj vidna. V času, ko konkurenca vključuje brezplačne pretočne vsebine, višje hitrosti in ugodnosti za celotne družine, je pričakovati, da bodo naročniki postali vse bolj zahtevni.

Humor, ki skriva resno kritiko

Odgovor uporabnika, ki so ga delili na družbenih omrežjih, je morda smešen, a nosi sporočilo, ki ga Telekom ne bi smel prezreti. “Ko vidim kruh, se spremenim,” je zapisal uporabnik, kar je bila humorna prispodoba za to, kako močno vplivajo stroški na vsakdanje življenje. Celo najbolj osnovne stvari, kot je kruh, lahko postanejo simbol za preživetje – in ob tem se postavlja vprašanje: ali so storitve Telekoma res tako posebne, da si lahko privoščijo takšno razliko v ceni?

Slovenski uporabniki in njihova pragmatičnost

Slovenci smo znani kot narod, ki zna prihraniti, ko je to potrebno. In v času, ko so stroški hrane, energentov in drugih osnovnih dobrin v porastu, je pričakovati, da bodo uporabniki vedno bolj kritični do storitev, ki jih uporabljajo. Internet, četudi nepogrešljiv, ni izjema. Zato ni presenetljivo, da primerjava z 312 kilogrami kruha, ki jo je uporabnik zapisal, ni bila sprejeta le kot šala, ampak kot realnost, s katero se številni poistovetijo.

Telekom Slovenije se je z anketiranjem odhajajočih uporabnikov podal na pravo pot – prisluhniti mora njihovim razlogom. A poslušanje brez ukrepanja bo le podžgalo nezadovoljstvo. Ali bo Telekom odgovoril z nižjimi cenami, več ugodnostmi ali bolj personaliziranimi paketi? To bo odločil čas. Jasno pa je, da humorna pripoved o kruhu razkriva globlji problem – uporabniki ne iščejo le interneta, ampak tudi vrednost za svoj denar.

Vir: Družbena omrežja (X), SURS (Statistični urad Republike Slovenije), Deloitte 2023 Telecommunications Survey.

Napisal: N. Z.

V slovenskem telekomunikacijskem svetu je ponovno zavrelo! Najnovejša poteza A1 Slovenija, ki je konec julija vložila kar 33,7 milijona evrov težko tožbo proti Telekomu Slovenije, je kot strela z jasnega pretresla trg. Očitajo jim zlorabo prevladujočega položaja in “sistematično izrivanje” konkurence z nedopustno visokimi veleprodajnimi cenami dostopa do fiksnih omrežij. Ali je to začetek nove bitke za prevlado v telekomunikacijskem sektorju?

Zloraba ali strateška igra?

A1 Slovenija je v svoji tožbi trdno prepričana, da Telekom Slovenije izkorišča svoj položaj na trgu veleprodajnih storitev. Kaj to pomeni v praksi? V A1 trdijo, da Telekom zaračunava previsoke cene za dostop do fiksnih uporabnikov, s čimer zmanjšuje tržne deleže ne le v fiksnem, temveč tudi v mobilnem segmentu. Posledice so, kot trdijo v A1, večplastne: oteženo poslovanje, višji stroški in manjša konkurenčnost na trgu.

Te težave naj bi se še zaostrile po delni deregulaciji veleprodajnih trgov, ki jo je v letu 2023 uvedla Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS). Po mnenju A1 je bila ta deregulacija prezgodnja in brez temeljitih analiz, kar je Telekomu Slovenije omogočilo, da še bolj utrdi svoj položaj. Tožba je bila izračunana na podlagi škode, ki naj bi nastala do 31. maja 2024, a A1 napoveduje, da bo zahtevek še povečevala, če se “kršitve” ne bodo ustavile.

Telekom v obrambi

Telekom Slovenije se brani z železno voljo in trdi, da očitki nimajo nobene osnove. V uradnem odzivu na Ljubljanski borzi so zapisali, da tožbe še niso prejeli, zato je trenutno ne morejo komentirati. So pa poudarili, da so edini regulirani operater na trgu fiksnega širokopasovnega dostopa in da so njihovi tržni deleži v zadnjih letih celo padli. Po podatkih AKOS je njihov tržni delež s 36 % v letu 2014 padel na 28 % v letu 2024.

Telekom zavrača tudi obtožbe o zlorabi položaja, saj navajajo, da so njihove veleprodajne cene v skladu z vsemi zakonskimi in regulatornimi določbami, prav tako pa so med najnižjimi v Evropski uniji. Vsaka sprememba cen je podvržena strogim presojam, kar dodatno utrjuje njihov položaj kot odgovornega igralca na trgu.

Kaj sledi?

Telekomunikacijski trg v Sloveniji se nahaja na razpotju. Na eni strani imamo velikana, ki trdi, da deluje skladno z zakonodajo, na drugi strani pa je vse bolj konkurenčno podjetje A1, ki išče svojo priložnost z obtožbami o nepravičnih praksah. Če bo sodišče pritrdilo A1, bi to lahko zamajalo temelje trga in spodbudilo nadaljnje tožbe drugih konkurentov. Hkrati pa to odpira vprašanja o dolgoročni regulaciji telekomunikacijskega trga v Sloveniji.

Jasno je, da je na obzorju dolga pravna bitka. A1 se zavzema za pravico in pošteno konkurenco, medtem ko se Telekom Slovenije brani pred očitki, ki naj bi bili po njihovih besedah neutemeljeni. Kdo bo na koncu zmagovalec, bo pokazal čas, vendar je jasno, da je bitka za prevlado na trgu že v polnem teku.

Telekomunikacijski trg v Sloveniji še nikoli ni bil tako napet. S spremljanjem dogajanja bomo zagotovo priča prelomnim spremembam, ki bodo vplivale na uporabnike in celotno industrijo.

Napisal: N. Z.

Vir: www, Pexels