“Vsi občutki so v redu, nekatera vedenja niso” – Kaj terapevti in starševski strokovnjaki resnično mislijo?

Ali ste se kdaj vprašali, zakaj terapevti tako vztrajno poudarjajo, da so vsi občutki v redu? Mar ne obstajajo “slabi” občutki, ki bi jih morali izničiti, potisniti stran ali se jim izogniti? Prav ta miselnost je tista, ki jo sodobna psihologija poskuša razbiti. “Vsi občutki so v redu, nekatera vedenja niso,” je stavek, ki nosi globoko sporočilo: čustva so del človeške narave, a odgovornost za naša dejanja ostaja naša.

Občutki: naravni odzivi, ki jih ne moremo nadzirati

Občutki so kot vreme – pridejo in gredo, pogosto brez opozorila. Jeza, žalost, strah, zavist – to so povsem običajni odzivi na situacije, ki se nam zdijo nepravične, zastrašujoče ali izzivalne. A v nasprotju z vedenjem občutkov ne moremo vedno nadzorovati. Ko nas preplavi jeza, tega ne izberemo; ko nas zadene žalost, tega ne moremo preprečiti.

Zakaj je pomembno priznati čustva? Zatiranje čustev vodi do številnih težav, od kroničnega stresa in tesnobe do fizičnih težav, kot so glavoboli ali prebavne motnje. Poleg tega potlačena čustva pogosto “eksplodirajo” na nepredvidljive načine – morda v obliki nenadne jeze ali nenehnega občutka tesnobe brez očitnega razloga.

Vedenje: izbira, ki jo lahko nadzorujemo

Medtem ko so občutki naravni in nezavedni, je vedenje tisto, kar določa, kako ti občutki vplivajo na nas in ljudi okoli nas. Jeza sama po sebi ni problem – problem postane, ko zaradi nje kričimo na partnerja, poškodujemo predmete ali žalimo druge.

Ločevanje med čustvi in vedenjem je ključno za čustveno zrelost. Sprejeti moramo, da je čutiti jezo v redu, vendar to ne pomeni, da imamo pravico delovati destruktivno. Ta razlika nam omogoča, da postanemo odgovorni za svoje vedenje, hkrati pa si dovolimo občutiti svojo človeškost.

Zakaj je ta pristop pomemben pri vzgoji otrok?

Otroci se rodijo s sposobnostjo čutiti celotno paleto čustev, vendar se morajo šele naučiti, kako ta čustva upravljati. Če jim kot starši ali učitelji sporočamo, da so določena čustva “slaba”, jih učimo sramu – občutka, da z njimi nekaj ni v redu. To lahko vodi do težav v odrasli dobi, ko ne znajo prepoznati ali izraziti svojih občutkov.

Primer: otrok, ki je jezen na starša, ker je moral končati igro, potrebuje razumevanje, ne kaznovanja. Starš mu lahko reče: “Vidim, da si jezen, ker si želel igrati še naprej. Razumem to, vendar je čas za večerjo.” Tako otrok dobi sporočilo, da je njegova jeza veljavna, hkrati pa se nauči, da je treba slediti pravilom.

Kako lahko to načelo uporabimo v vsakdanjem življenju?

Sprejemanje lastnih čustev: Če vas preplavi občutek ljubosumja, ga ne ignorirajte ali zanikajte. Vprašajte se, zakaj se tako počutite, in si dovolite ta občutek raziskati, brez samokritike.
Razumevanje, da vedenje vpliva na druge: Ko se zavedate občutka, se ustavite in razmislite, kako ga želite izraziti. Na primer, če ste jezni, poskusite najti miren način za izražanje – pogovor, zapis misli ali telesna dejavnost, kot je tek.
Potrditev občutkov drugih: Ko vam nekdo izrazi svoje čustvo, ga ne zavrnite z besedami, kot so: “Ne bodi tako občutljiv” ali “To je neumno.” Namesto tega recite: “Razumem, zakaj se tako počutiš,” in pokažite, da ste pripravljeni poslušati.

Zgledi iz vsakdanjega življenja

Ed Center, pedagog in starševski coach, pripoveduje o svoji izkušnji z otroki. “Ko je moj sin kričal name, sem želel kričati nazaj, a sem se ustavil. Razumel sem, da je njegova jeza izraz frustracije, ne napad name.” Namesto da bi ga kaznoval, je počakal, da sta se oba pomirila, in šele nato sta se pogovorila o primernem vedenju. “To ni vedno lahko, a otrokom daje moč razumeti svoja čustva in z njimi ravnati odgovorno.”

Zakaj je to pomembno za odrasle?

Pristop “vsi občutki so v redu” je enako pomemben za odrasle kot za otroke. Veliko ljudi se še vedno bori z občutki krivde, ker čutijo “nepravilna” čustva. Sprejemanje, da so občutki naravni, nam omogoča, da se z njimi soočimo na zdrav način.

Na primer: Če vas prevzame občutek osamljenosti, ga ne potlačite z neskončnim drsanjem po družbenih omrežjih ali prekomernim pitjem alkohola. Namesto tega si dovolite razmisliti, zakaj se počutite osamljeni, in naredite korake za povezovanje z ljudmi, ki vam nekaj pomenijo.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik