Vas iOS18 spravlja ob živce? Tukaj so rešitve, ki jih potrebujete! (VIDEO)
Apple, ki je že desetletja sinonim za prefinjeno tehnologijo in brezhibno uporabniško izkušnjo, je z najnovejšo različico operacijskega sistema iOS 18 povzročil manjšo nevihto med svojimi zvestimi uporabniki. Kaj to pomeni za vas, lastnike iPhonov, ki ste se že navadili na prednosti prejšnjih posodobitev? Tokrat so spremembe drzne, a ne nujno vse dobrodošle – nekateri so navdušeni, drugi razočarani, večina pa se preprosto prilagaja.
Aplikacija Photos: Med inteligenco in zmedo
Apple je popolnoma prenovil aplikacijo Photos, kar je sprožilo mešane odzive. Funkcije, ki so bile prej intuitivno razporejene, so zdaj združene na eni strani, zaradi česar uporabniki preživijo več časa s pomikanjem po zaslonu, da najdejo osnovna orodja, kot so urejanje fotografij ali skupna raba albumov. Novi dodatek, Apple Intelligence, ki samodejno ustvarja montaže iz vaših slik in videov, je bil zamišljen kot revolucionarna funkcija, a se mnogi sprašujejo – je res nujno?
Rešitev: Če se želite izogniti nepotrebnemu neredu, obiščite nastavitve aplikacije Photos. Izberite možnost »Prilagodi in preuredi«, da funkcije, ki jih redko uporabljate, premaknete v ozadje ali jih onemogočite. Tako boste ohranili preglednost in si prihranili nekaj živcev.
Emoji: Večji, a ne nujno boljši
Pri iOS 18 so emojiji postali večji, prostor med njimi pa širši – na prvi pogled zabavna sprememba, ki pa hitro postane neprijetnost za tiste, ki emojije uporabljajo pogosto. Poleg tega so emojiji, poslani brez dodatnega besedila, prikazani v ogromni velikosti, kar ni všeč vsem. Za nekatere so te spremembe simpatične, za druge frustrirajoče – posebej tiste, ki iščejo svoj najljubši emoji med desetinami drugih.
Rešitev: Če so novi emojiji prevelik zalogaj, razmislite o uporabi alternativnih tipkovnic, kot je SwiftKey, ki ponuja bolj kompaktno razporeditev. Žal Apple za zdaj ne omogoča prilagoditve velikosti prikaza emojijev, kar pomeni, da boste morali prilagoditi svoje navade ali počakati na prihodnje posodobitve.
Nadzorni center: Prilagodljivost na račun enostavnosti
Nadzorni center, ki je sicer ena najbolj uporabnih funkcij iOS-a, je postal bolj prilagodljiv, vendar hkrati manj intuitiven. Dodali so nove zaslone za medije in pametne pripomočke, kar pomeni, da uporabniki zdaj potrebujejo več časa, da opravijo osnovne naloge, kot je vklop ali izklop Bluetootha.
Rešitev: Uporabite funkcijo prilagajanja v nastavitvah nadzornega centra. Zmanjšajte število elementov in odstranite tiste, ki jih ne uporabljate pogosto. Tako boste ohranili enostavnost uporabe in hitrost, ki je bila prej standard pri iOS-u.
Baterija: Kam izginja energija?
Eden izmed najpogosteje omenjenih problemov po posodobitvi na iOS 18 je hitrejše praznjenje baterije. Uporabniki opažajo, da baterija zdrži manj časa, zlasti v prvih dneh po posodobitvi. Gre za pogost pojav pri večjih posodobitvah, saj sistem optimizira nove funkcije in procese, ki potekajo v ozadju.
Rešitev: Dajte sistemu nekaj dni, da se stabilizira. Če težava ostaja, obiščite Nastavitve > Baterija in preverite, katere aplikacije so najbolj potratne. Izklopite osveževanje aplikacij v ozadju za tiste, ki jih redko uporabljate, in premislite, ali res potrebujete funkcije, kot je Siri. Zmanjšanje svetlosti zaslona in aktivacija načina nizke porabe lahko prav tako podaljšata življenjsko dobo baterije.
Priložnosti za izboljšave
Kljub začetnim težavam iOS 18 prinaša tudi nekaj zanimivih funkcij, kot so izboljšana zasebnost, hitrejši dostop do pogostih nastavitev in boljša integracija z napravami Apple. A za mnoge ostaja vprašanje – zakaj tako drastične spremembe pri funkcionalnostih, ki so že dobro delovale?
Apple se vedno odziva na povratne informacije uporabnikov, zato lahko v prihodnjih mesecih pričakujemo posodobitve, ki bodo omilile trenutna razočaranja. Do takrat pa se bo večina uporabnikov morala prilagoditi – z nekaj truda in optimizacijo nastavitev.
Napisal: E. K.
Vir: X
Z občine Novo mesto brez dlake na jeziku, vladi očitajo negospodarnost: “Od 1300 Romov je zaposlenih le 1-2 odstotka”
Anticiganizem kot izgovor ali resen problem? Kritika na račun vladnega projekta – Na Mestno občino Novo mesto smo naslovili vprašanja, saj nas je zanimalo njihovo mnenje glede vladnega projekta “Skupaj proti anticiganizmu”; spodaj podajamo povzetek njihovega razmišljanja, ki so ga zaupali našemu uredništvu
NOVO MESTO – Projekt Skupaj proti anticiganizmu, ki ga izvaja državni Urad za narodnosti, je požel val kritik iz lokalnih skupnosti, predvsem Mestne občine Novo mesto. Po mnenju občine gre za “negospodarno porabo javnega denarja”, saj projekt ne rešuje realnih problemov, s katerimi se soočajo Romi in širša lokalna skupnost. V nadaljevanju razkrivamo podrobnosti kritike ter razpravljamo o tem, zakaj projekt vzbuja toliko vprašanj in dvomov.
Brez vključevanja lokalnih skupnosti – kje je smisel?
Mestna občina Novo mesto se ostro sprašuje, kako lahko državni projekt, ki naj bi bil namenjen izboljšanju položaja romske skupnosti, poteka brez sodelovanja z lokalnimi skupnostmi. Občina poudarja, da se vladni Urad za narodnosti že leta ni aktivno vključil v reševanje realnih problemov, kot sta neobiskovanje osnovnih šol ali visoka brezposelnost med Romi. “Projekt je popolnoma odrezan od realnosti,” pravijo v občini. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da vladni urad, ki bi moral biti skrbnik Zakona o romski skupnosti, že vrsto let ni uspel izpeljati niti ene konkretne aktivnosti za izboljšanje položaja Romov.
Je projekt le krinka za porabo javnih sredstev?
Občina ne skriva svoje ostrine: projekt Skupaj proti anticiganizmu označuje za nepotreben in neučinkovit izgovor za zapravljanje davkoplačevalskega denarja. Po njihovem mnenju bi bilo denar bolje porabiti za sistemske ukrepe, ki bi dejansko rešili težave, kot so slabe bivalne razmere, nizka izobrazba in nezaposlenost v romskih naseljih. “Javnost upravičeno pričakuje konkretne rešitve, ne pa praznih projektov,” opozarjajo.
Pomanjkanje ukrepov na državni ravni
Ena izmed najmočnejših kritik leti na račun vlade, ki naj bi lani obljubila zakonodajne predloge za izboljšanje situacije, vendar teh ukrepov do danes ni uresničila. Lokalna skupnost opozarja, da problemi, kot so varnostne težave in socialna izključenost, ostajajo nerazrešeni, kljub povečanemu nadzoru policije. A kot pravi občina, gre za začasno rešitev – dolgoročno bodo potrebni ustrezni zakoni in sistemske rešitve.
Realna slika: Številke, ki šokirajo
Izpostavljene številke kažejo resnično stanje v Mestni občini Novo mesto, kjer živi približno 1300 Romov. Od tega jih je zaposlenih le 1-2 %, vrtec obiskuje manj kot 30 otrok, osnovno šolo redno obiskuje le petina šoloobveznih otrok, srednjo šolo pa obiskuje zgolj 7 Romov. Kljub ukrepom, kot so brezplačen prevoz, štipendije in učna pomoč, rezultati ostajajo močno nezadovoljivi.
Podatki dodatno razkrivajo, da gasilske intervencije v romskih naseljih predstavljajo 15 % vseh intervencij v občini. Povprečno morajo gasilci posredovati vsak peti dan. Ta podatek odpira pomembna vprašanja o varnosti in obremenitvi javnih storitev.
Ukrepi lokalne skupnosti – so dovolj?
Mestna občina Novo mesto kljub vsemu izvaja več ukrepov za izboljšanje položaja romske skupnosti. Med njimi so:
- urejanje bivalnih razmer in prostorske problematike naselij,
- zagotavljanje brezplačnega prevoza otrok do šole,
- podpora nevladnim organizacijam za usposabljanje in izobraževanje,
- sodelovanje z Razvojno izobraževalnim centrom Novo mesto pri projektih, kot sta Večnamenski Romski center in Osnovna šola za odrasle.
Kljub tem prizadevanjem pa občina priznava, da so rezultati le delno zadovoljivi. Brez sistemskih sprememb in boljšega sodelovanja na državni ravni bo napredek omejen.
Je kaznovalna politika pravična?
Občina izpostavlja še en pereč problem – neučinkovitost kaznovalne politike. Prekrškovne globe pri prejemnikih socialnih transferjev je skoraj nemogoče izterjati, kar dodatno prispeva k občutku, da sistem ne deluje enako za vse. Ta problem bi moral biti eden izmed ključnih, ki jih naslavlja vlada, vendar ostaja spregledan.
Kaj pravzaprav pomeni anticiganizem?
V javnosti se pogosto zastavlja vprašanje, kaj sploh pomeni izraz “anticiganizem”. Občina poudarja, da na vladni ravni ni bilo nikoli predstavljenih konkretnih primerov dejanj, ki bi jih lahko opredelili kot anticiganizem, niti poročil o njegovih žrtvah. To še dodatno krepi občutek, da je projekt bolj politično motiviran kot dejansko uporaben.
Kako naprej?
Kritika Mestne občine Novo mesto odpira ključna vprašanja o učinkovitosti projektov, ki naj bi reševali romsko problematiko. Je mogoče sredstva bolje usmeriti? Bi morala država več pozornosti nameniti sodelovanju z lokalnimi skupnostmi? Eno je jasno: trenutni pristopi ne prinašajo želenih rezultatov, kar kažejo tudi številke.
Občina poziva h konkretni akciji – sistemskim spremembam, boljšemu izvajanju zakonov in bolj premišljenemu načrtovanju projektov. Le tako bo mogoče zagotoviti dolgoročne rešitve za težave, ki prizadevajo tako romske skupnosti kot širšo družbo.
Vir: Mestna občina Novo mesto
Napisal: N. Z.
Dodajamo odgovor Mestne občine Novo mesto, na katero smo naslovili vprašanja glede vladnega projekta “Skupaj proti anticiganizmu”:
“Projekt Skupaj proti anticiganizmu izvaja državni Urad za narodnosti brez sodelovanja lokalnih skupnosti. Iz obravnavanja romske problematike na ravni vladne delovne skupine ni bilo nikoli poročil o dejanjih, ki bi jih lahko okarakterizirali kot »anticiganizem«, še manj pa o žrtvah le tega. Še bolj čudi, da vladni Urad za narodnosti, ki je skrbnik izvajanja Zakona o romski skupnosti, ni v zadnjih letih uspel izvesti niti ene aktivnosti za reševanje romske problematike, kot so neobiskovanje osnovne šole in dolgotrajna brezposelnost velike večine prebivalcev romskih naselij v JV Sloveniji in v Posavju. V tem smislu lahko navedeni projekt razumemo kot negospodarno porabo javnega denarja.
Težave, s katerimi se soočamo na Dolenjskem, Kočevsko-ribniškem in Posavskem, zahtevajo takojšnje ukrepanje in dosledno izvajanje obstoječe zakonodaje. K temu se je lani zavezala tudi vladna koalicija, ko je po zavrnitvi predlogov spremembe zakonodaje, ki so jih podali župani enajstih občin, obljubila, da bo pripravila svoje predloge. Obljube do danes ni uresničila, problematika s številnimi negativnimi učinki še vedno ostaja, javnost pa upravičeno pričakuje zagotovitev izboljšanja varnosti. Policija je sicer v našem okolju povečala svojo prisotnost, kar gre za kratkoročno rešitev, na dolgi rok pa bo potrebno zagotoviti ustrezne sistemske ukrepe in podati tudi ustrezne in učinkovite zakonske rešitve.
Za izboljšanje razmer romske skupnosti izvajamo ukrepe, kot so:
- urejanje prostorske problematike romskih naselij in izboljšanje bivalnih razmer pripadnikov romske skupnosti ter vplivnih območij romskih naselij (prostorsko in komunalno urejena vsa naselja),
- vzgoja in izobraževanje, dvig izobrazbene ravni pripadnikov romske skupnosti in štipendijske skupnosti (financiranje romskih koordinatorjev na osnovnih šolah in nudenje učne pomoči za učence Rome, zagotovitev vrtca v največjem naselju, spodbujanje vključitve Romov v vrtce večinskega prebivalstva),
- prevoz romskih učencev do osnovnih šol,
- financiranje zaposlitve sodelavca za koordinacijo priprave in izvajanje ukrepov na ravni občine,
- podpora nevladnim organizacijam, ki delujejo na področju izobraževanja, usposabljanja in vzgoje Romov (prostorski pogoji, delavci in finančna podpora za izvajanje programov v treh največjih romskih naseljih),
- spodbujanje zaposlovanja, poklicnega izobraževanja in usposabljanja pripadnikov romske skupnosti (MONM na področju zaposlovanja, poklicnega izobraževanja in usposabljanja pripadnikov romske skupnosti sodeluje z Razvojno izobraževalnim centrom Novo mesto; v sklopu tega podpira programe za motiviranje Romov za večje vključevanje v izobraževanje in za usposabljanje za življenje, projekt Večnamenski Romski center Novo mesto, Osnovno šolo za odrasle in projekt Socialna aktivacija),
- podpora društvom, ki skrbijo za ohranjanje in razvoj romskega jezika ter kulturne, informativne in založniške dejavnosti romske skupnosti,
- vključevanje romske participacije v organe lokalne samouprave.
Izvajanje zgornjih ukrepov romskim skupnostim ponuja oprijemljivo priložnost za izboljšanje njihovega položaja (npr. s pridobitvijo izobrazbe z obiskovanjem osnovne šole ali s poklicnim izobraževanjem), vendar so rezultati ukrepov le v določeni meri zadovoljivi. Slabo stanje na področju socialne problematike tako kljub ukrepom potrjujeta podatka o majhnem deležu zaposlenih Romov in Romov, ki obiskujejo obvezno osnovno šolo. Izmed približno 1300 Romov v Mestni občini Novo mesto jih je zaposlenih 1-2 odstotka, v lanskem šolskem letu je vrtec obiskovalo do 30 Romov, od zakonsko šoloobveznih otrok jih je bilo odsotnih iz šole skoraj petina, srednjo šolo pa je obiskovalo zgolj 7 Romov. Ravno z nagovarjanjem problema neprisotnosti pri osnovnošolskem pouku bi lahko začeli težave aktivno in dolgoročno reševati, hkrati pa bi se bilo potrebno soočiti tudi z neuspešno socialno in neenakopravno kaznovalno politiko, ki se kaže v nezmožnosti izterjave prekrškovnih glob pri prejemnikih socialnih transferjev. Glede izzivov, s katerimi se soočamo, so zgovorni tudi podatki o gasilskih intervencijah v romskih naseljih, ki v naši občini predstavljajo 15 odstotkov vseh intervencij, povprečno morajo gasilci v naseljih posredovati vsak peti dan (v lanskem letu 67 intervencij).”
O vsebini na to temo smo pisali v teh člankih, kjer lahko preberete več:
Javili so se nam policisti glede kočevskih Romov, takole bodo ukrepali
Oglasil se nam je znan Rom: “Ali sem jaz Rom ali cigan? Kaj sem?” (INTERVJU)
Ali želite, da gre vaš denar za boj za pravice “ciganov”? Tole je odobrila naša vlada …
Statistika razkriva: 80 % ljudi vaše težave ne zanimajo, 20 % ljudi pa uživa v tuji nesreči
Razkrili smo resnico: Večina ljudi ne zanima vaše težave – in zakaj je tako!
Raziskava o odzivih ljudi na tuje stiske razkriva, da kar 80 % posameznikov ne pokaže zanimanja za tuje težave, medtem ko 20 % celo uživa v tujih nesrečah, poroča račun World of Statistics na Twitterju. Čeprav gre na prvi pogled za cinično pripombo, je resnica o empatiji v sodobni družbi morda bližje tem odstotkom, kot bi si želeli priznati.
Ali nas res ne zanima?
Dejstvo je, da ljudje običajno kažejo manjše zanimanje za težave drugih, kadar se sami soočajo z lastnimi izzivi. Raziskave na področju psihologije potrjujejo, da preobremenjenost s stresom in osebnimi težavami zmanjšuje našo sposobnost izražanja empatije. Na splošno velja, da smo manj dovzetni za čustvene potrebe drugih, kadar so naše misli osredotočene na lastne skrbi. Socialni mediji, ki nas vsakodnevno preplavljajo z negativnimi novicami in tragičnimi zgodbami, prav tako prispevajo k temu, da postanemo manj občutljivi za tuje stiske, kot poroča Psychology Today.
Kulturni vplivi in vloga Slovenije
V Sloveniji, kjer je poudarek na solidarnosti in medsebojni pomoči, bi morda pričakovali drugačen odnos do težav drugih. Vendar pa tudi pri nas obstajajo področja, kjer se izraža pomanjkanje sočutja. Na primer, v delovnih okoljih lahko težave sodelavcev postanejo breme, saj mnogi raje ignorarajo tuje stiske zaradi pomanjkanja časa ali energije za pomoč. Tako vedenje je lahko posledica tekmovalnega okolja, ki spodbuja, da vsak poskrbi predvsem za svoje interese.
Zakaj ljudje postajajo manj empatični?
Razlogi za upad empatije so številni in kompleksni:
- Naraščajoča osebna obremenjenost: Ko so ljudje preplavljeni s svojimi težavami, postanejo manj dovzetni za težave drugih, saj jim zmanjkuje čustvene energije.
- Desenzibilizacija zaradi socialnih medijev: Nenehna izpostavljenost negativnim novicam lahko vodi do tega, da postanemo manj občutljivi in sočutni.
- Spodbujanje individualizma in tekmovalnosti: V delovnem okolju in širši družbi je pogosto prisotna tekmovalna naravnanost, kjer se poudarja doseganje lastnih ciljev na račun drugih.
Kako to vpliva na duševno zdravje?
Pomanjkanje empatije v družbi ima lahko negativne posledice na duševno zdravje posameznikov. Ljudje, ki se soočajo z občutkom, da jih nihče ne posluša ali razume, lahko hitro zapadejo v občutke izolacije, osamljenosti in brezupa. To lahko vodi v razvoj resnih psiholoških težav, kot so depresija in anksioznost. Poleg tega pa odsotnost podpore v stresnih trenutkih lahko oslabi tudi medsebojne odnose.
Je vse res tako črno?
Čeprav statistika morda nakazuje na pomanjkanje sočutja, to ne pomeni, da se ljudje ne želijo spremeniti. Majhna dejanja prijaznosti, kot so prijazen nasmeh, topla beseda ali ponudba pomoči, lahko naredijo veliko razliko. Tudi preprosto dejanje poslušanja nekoga, ko izraža svoje skrbi, lahko močno izboljša njegovo počutje. Po navedbah raziskovalca Davida Myersa z Univerze Hope, je posameznike mogoče izobraziti o pomenu sočutja, kar lahko pomaga izboljšati njihovo čustveno odzivnost.
Kako lahko povečamo empatijo?
Empatija je veščina, ki jo lahko razvijamo in izboljšujemo. Nekaj predlogov, kako postati bolj sočuten:
- Prakticiranje aktivnega poslušanja: Ko nam nekdo zaupa svoje težave, se osredotočimo nanj in mu omogočimo, da se izrazi brez prekinjanja.
- Izobraževanje o čustvenih izkušnjah: Razumevanje težav z duševnim zdravjem nam pomaga bolje zaznati stiske drugih in ustrezno reagirati.
- Majhna dejanja prijaznosti: Tako v osebnem življenju kot tudi v delovnih okoljih lahko z majhnimi dejanji prijaznosti ustvarimo pozitivno vzdušje.
Čeprav je statistika, objavljena na World of Statistics, lahko nekoliko pretirana, opozarja na pomembno vprašanje: Ali smo pripravljeni narediti korak več in postati bolj empatični?
Napisal: N. Z.
Vir: X, www, Freepik
Nasilni incidenti in kriminal: Romska vprašanja na dnevnem redu v Škocjanu
V sredo, 17. julija, so se predstavniki države mudili v občinah Metlika in Škocjan, kjer so razpravljali o perečih vprašanjih povezanih z romsko skupnostjo. Na srečanju so sodelovali tudi lokalni župani, predstavniki policije in drugi strokovnjaki, ki so skupaj iskali rešitve za izboljšanje položaja Romov v teh občinah.
Obisk v Škocjanu
Minister za notranje zadeve, Boštjan Poklukar, je obiskal Škocjan in obljubil okrepljeno prisotnost policije za izboljšanje varnosti občanov. Lokalni župan Jože Kapler je poudaril, da se v občini soočajo z različnimi oblikami nasilja, ki ga povzročajo nekateri pripadniki romske skupnosti. Kapler je izpostavil, da so potrebni bolj učinkoviti ukrepi za zajezitev kriminala in zagotavljanje varnosti vseh prebivalcev.
Pogovor o tem je dostopen tudi na naslednji povezavi: Incident v Brežicah ne sme biti razlog za posploševanje Romov
Razprava v Metliki
Županja Metlike, Martina Legan Janžekovič, je izpostavila težave, ki jih povzročajo posamezni primeri nasilja, vključno z nedavnim incidentom na prireditvi Vinska Vigred. Janžekovičeva je poudarila, da trenutna zakonodaja in ukrepi niso zadostni za reševanje teh problemov, ter pozvala k sprejetju sistemskih ukrepov, ki bi zagotovili večjo varnost in vključenost Romov v družbo .
Sistematične rešitve
Župani jugovzhodne Slovenije in Posavja so v preteklih mesecih večkrat izrazili nezadovoljstvo z napredkom na področju reševanja romskih vprašanj. Po njihovem mnenju država premalo stori za zajezitev nasilja in kriminala, ki ga povzročajo nekateri pripadniki romske skupnosti. Poudarili so, da je potrebna prenova zakonodaje, ki bi omogočila bolj enotno in učinkovito obravnavo teh vprašanj .
Posvet v Brežicah
V Brežicah je potekal posvet, na katerem so sodelovali številni predstavniki lokalnih oblasti, ministrstev in strokovnih institucij. Razpravljali so o aktualnih vprašanjih, povezanih z romsko problematiko, in iskali rešitve za izboljšanje razmer. Posebno pozornost so namenili vprašanjem izobraževanja romskih otrok, zagotavljanju varnosti in socialne vključenosti .
Vključevanje Romov v izobraževalni sistem
Eden ključnih poudarkov srečanja je bil pomen izobraževanja za izboljšanje položaja Romov. Predstavniki države in lokalnih skupnosti so izpostavili potrebo po boljši integraciji romskih otrok v izobraževalni sistem. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je pred časom ob obisku romskega naselja v Ribnici poudarila, da je ključ do rešitve romskih vprašanj prav v izobraževanju. Pozvala je romske starše, naj pošiljajo svoje otroke v šole, saj bo le tako mogoče dvigniti izobrazbeno raven romske skupnosti .
Predstavniki občin in države so se dogovorili za okrepljeno sodelovanje pri reševanju romskih vprašanj. Ena izmed predlaganih rešitev je vzpostavitev boljšega dialoga med romsko skupnostjo in lokalnimi oblastmi ter vključevanje Romov v oblikovanje politik, ki se jih neposredno tičejo. Poudarili so, da morajo biti rešitve celovite in vključevati tako socialne kot varnostne ukrepe .
Kljub številnim predlogom in dobrim namenom se lokalne oblasti soočajo s številnimi izzivi pri izvajanju ukrepov za izboljšanje položaja Romov. Eden izmed glavnih problemov je pomanjkanje sredstev. Občine, kjer živijo Romi, prejmejo od države sicer nekaj finančne pomoči, vendar ta ni zadostna za celovito reševanje vseh težav. Zato so se župani zavzeli za povečanje proračunskih sredstev in bolj namensko porabo obstoječih sredstev .
Srečanje v Metliki in Škocjanu je bilo pomemben korak k reševanju perečih vprašanj, povezanih z romsko skupnostjo. Predstavniki države in lokalnih skupnosti so se dogovorili za okrepljeno sodelovanje in iskanje sistemskih rešitev, ki bodo prispevale k večji varnosti in socialni vključenosti Romov. Kljub izzivom so vsi udeleženci srečanja izrazili pripravljenost za nadaljevanje dialoga in skupno iskanje rešitev, ki bodo koristile celotni skupnosti.
Napisal: N. Z. Vir: www, foto: Pexels