Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

“Ne hodi skozi podhode, ne oziraj se ob ogovarjanju,” svarijo mame otroke pred migranti

Švedska pod pritiski migrantskih tolp: Kaj nas lahko nauči?

STOCKHOLM – Če bi vas kdaj zaneslo v migrantska predmestja švedskih mest, kot so Malmö, Göteborg ali Stockholm, bi morda začutili čuden pritisk – kot bi se znašli na meji dveh svetov. Soseske, ki jih še pred desetletji krasijo urejeni parki in varna otroška igrišča, so danes prizorišče streljanj, eksplozij in tihega strahu. Švedska, ta nekdaj zgled socialne pravičnosti, danes razbija stereotipe o nordijski harmoniji – na najbolj neprijeten način.

Kje se je Švedska zaletela?

Švedska politika odprtih vrat – tista, ki je bila nekoč predstavljena kot zgled humanitarnosti – je v zadnjih letih dobila popolnoma drugačen odtenek. Med letoma 2010 in 2016 je Švedska sprejela več kot 400.000 migrantov, predvsem iz Sirije, Afganistana in Iraka. Toda tam, kjer je bil namen ustvariti družbo enakih možnosti, so se zgodile razpoke – in to precejšnje. V predmestjih so se začela oblikovati vzporedna družbena omrežja; ne tista na Instagramu, temveč resnična omrežja kriminalnih tolp, ki so hitro zapolnila vakuum pomanjkanja priložnosti.

Pravila tukaj pišejo drugi – ne policija ali oblast, ampak tolpe. Raziskave kažejo, da je kar 85 % strelskih incidentov na Švedskem povezanih s kriminalci migrantskega porekla. To je statistika, ki te prisili, da se vprašaš: Kako je mogoče, da je država, ki je nekoč slovela po stabilnosti, danes na naslovnicah zaradi strelskih obračunov in eksplozij? “Naša največja napaka je bila, da nismo pravočasno zaznali težav s slabo integracijo migrantov,” je nedavno priznal premier Ulf Kristersson (poroča Reuters).

Tolpe, ki vodijo družbo – mit ali realnost?

Če bi si zamislili švedsko predmestje, bi najbrž pomislili na blokovsko arhitekturo iz 70. let, kjer so stavbe druga za drugo natrpane kot sardele v konzervi. Toda resničnost je veliko bolj mračna – in veliko bolj zapletena. V teh predelih mladi včasih niti ne razumejo švedskega jezika, kar jih od začetka postavlja v slabši položaj. Zunanji opazovalci hitro ugotovijo, da manjka povezava med tema dvema svetovoma: “švedskim” in “migrantskim”. Posledično tolpe niso le posledica – postanejo edina možnost za mnoge, ki ne vidijo druge poti.

Starejši uvajajo mlajše v kriminal. Droge, izsiljevanje, kraje – to je le nekaj “poklicev”, ki jih mladi pridobijo na ulicah. Nekdo je nekoč cinično pripomnil, da so tolpe v teh predmestjih začele delovati kot “alternativna oblika zaposlovanja”. Še huje – streljanja pogosto prizadenejo naključne mimoidoče. To niso samo vojne med kriminalnimi združbami. To so vojne, ki jemljejo življenja nič hudega slutečih ljudi.

Je Slovenija na podobni poti?

Ob tej realnosti se postavlja vprašanje: Se lahko nekaj podobnega zgodi tudi v Sloveniji? Na prvi pogled bi si marsikdo mislil, da je primerjava neprimerna. Navsezadnje je Slovenija majhna država z razmeroma strožjim nadzorom migracij. Vendar poglejmo bližje. Od leta 2015 smo priča povečanemu migracijskemu toku. Čeprav večina migrantov v Sloveniji ne ostaja dolgo, se pojavijo vprašanja o tem, ali trenutni integracijski modeli zadoščajo.

Poglejmo konkretne številke: V prvih desetih mesecih letošnjega leta je bilo v Sloveniji evidentiranih več kot 50.000 migrantov, kar je dvakrat več kot lani v enakem obdobju (poroča MMC RTV Slovenija). Povečano število migrantov prinaša več izzivov: od varnostnih vprašanj do dolgotrajne integracije v družbo. Če dodamo še občasne izgrede, ki so jih nekateri povezali z migrantskimi skupinami – se moramo res vprašati, ali so preventivni ukrepi dovolj učinkoviti.

Švedska nas uči: Preprečevanje je ključno

Švedska nas uči nekaj ključnega: bolj kot samo sprejemanje ljudi je pomembno, kako jih integriramo. Jezikovne ovire, izolacija in nezmožnost dostopa do trga dela so smrtonosna kombinacija za vsako družbo. Slovenija mora zato v integracijo vložiti več sredstev – ne samo finančnih, ampak tudi socialnih. Ključno je, da migranti dobijo priložnost za vključitev v družbo, še preden se začnejo pojavljati težave.

Zavedati se moramo, da Slovenija ni Švedska. Imamo svojo zgodovino, svojo kulturo in svojo realnost. Vendar se lahko iz švedskih napak veliko naučimo – če smo pripravljeni pogledati v ogledalo in priznati, da niti mi nismo imuni na izzive.

Švedska je opozorilo – a tudi priložnost za učenje. Ali bomo sprejeli lekcije in se izognili njihovim napakam? Ali pa bomo, tako kot oni, pustili, da nas zavedajo napačne predstave o enostavnosti integracije? Odgovor je naša odgovornost.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www, Pexels