Tomaž Gorec na glas: “Mlada punca se je bala, da ji bom kaj naredil!” Potem pa v tekstu razkriva….
Ko sem želel preveriti mail na svoji stari Nokii, ni bilo signala. Nato sva že prišla na Hrvaško, kjer internet ni deloval. Šele kasneje sem se spomnil, da ni delal, ker sem opcijo interneta v tujini blokiral.
TREBNJE – “Prav zanimiva je bila dogodivščina z eno od teh štirih punc, ki so prišle v ožji krog za sanjsko službo. Dogovorila sva se, da greva poizkusno skupaj na vikend izlet. Ko sem prišel na dogovorjeno mesto, me je že čakala. Njeno prtljago sem dal v prtljažnik. Preden se je usedla v moj avto, me je vprašala, če se naj usede zadaj. Njeno vprašanje me je presenetilo. Le zakaj bi se hotela usesti zadaj? Rekel sem ji, naj se usede spredaj,” je še del dobre zgodbe, ki jo v svojem delu Vse se da, če se hoče, zapiše Tomaž Gorec.
Vaš zanimajo še ostale Tomaževe zgodbe iz njegove knjige? Potem vabljeni k branju in nakupu knjige:
“Kmalu po tem, ko sva se odpeljala, me je vprašala, kje pobereva še ostale. Začudeno sem jo vprašal, katere ostale, in pojasnil, da greva sama. Takoj sem ji postavil vprašanje, če v mailu ni bilo dovolj jasno napisano, da greva sama. Odgovorila mi je, da je iz mojega maila sklepala, da nas gre več. Povedal sem ji, da tega zagotovo nisem napisal in da bova to takoj preverila ter da če ima kakršenkoli zadržek iti z mano, lahko to takoj pove in ne bo z moje strani nobene zamere. Ko sem želel preveriti mail na svoji stari Nokii, ni bilo signala. Nato sva že prišla na Hrvaško, kjer internet ni deloval. Šele kasneje sem se spomnil, da ni delal, ker sem opcijo interneta v tujini blokiral. Takrat je bil prenos podatkov zelo drag. Kasneje sva se ustavila še na neki bencinski črpalki, kjer ni bilo interneta. Vse je bilo videti tako, kot da punci res nekaj skrivam. Končno sva se ustavila v trgovskem centru in šla na kavico v lokal, ki je imel internet. Tam sem odprl prenosnik in pogledal, kaj sem napisal v mailu, in ji sporočilo tudi pokazal. Punca je rekla, da je verjetno na hitro prebrala in narobe razumela,” nadaljuje Gorec.
Silil jo je domov!
“Čeprav je bilo iz maila jasno razvidno, da greva na izlet sama, sem ji dal možnost, da se obrneva in greva domov. Ne samo, da sem ji dal možnost, ampak sem jo celo silil v to. Vse skupaj se mi je zdelo malo nerodno, ko pa je vse izpadlo tako, kot je. Mislil sem tudi, da je bolje, da grem sam kot z njo, ker bi glede na začetek potovanja najbrž sledilo še veliko komplikacij. Na koncu je povedala, da bi šla rada z mano. Verjetno je ugotovila, da nisem niti malo nevaren. Tudi zato, ker sem tako zelo vztrajal, da greva lahko domov, če bi si tega želela. Prvi dan izleta ni bil ravno nekaj posebnega. Ko sva prispela v Zadar, se je že malo mračilo. Sopotnica je imela veliko željo do kopanja v morju in je to tudi storila. Jaz nisem šel z njo. Ko se je skopala, sva šla na večerjo in nato spat. Seveda sva spala vsak v svoji sobi. Naslednji dan sva šla na izlet po okolici. Imela sva se super. Spomnim se, da sva se veliko smejala. Ni je bilo več strah, da bi ji kaj naredil. Med drugim sva šla na zelo lep kraj, do katerega sva morala hoditi slabo uro. Tik preden sva prišla na cilj, je začel močno padati dež, tako da sva bila malo mokra. Pod enim drevesom sva čakala, da neha deževati. Tako zelo jo je zeblo, da se je kar tresla. Malo v šali, malo zares sem ji rekel, naj stopi do mene, da jo objamem in pogrejem. Čeprav nisem pričakoval, da bo dejansko stopila do mene, je to storila in objel sem jo. Tudi ona je objela mene. Objeta sva bila kar nekaj časa in bilo je prav prijetno. Česa več nisem poskusil. Verjetno tudi zato, ker se je še dan poprej bala, da imam z njo kakšne slabe namene,” dodaja Tomaž.
Vaš zanimajo še ostale Tomaževe zgodbe iz njegove knjige? Potem vabljeni k branju in nakupu knjige:
“Dežju ni bilo videti konca, zato sva se kar odpravila do avta. Ker ni imela ničesar, v kar bi se lahko preoblekla, jaz pa, sem ji kavalirsko odstopil svojo majico. Po tem dogodku sva se še velikokrat objela. Objemi so bili dolgi. Upam si trditi, da je bila večkrat ona tista, ki se je hotela objeti, kot jaz. Priznam, da sem se zaradi teh objemov kar malo zaljubil v njo. Ampak česa več si nisem upal. Ko sem jo pripeljal domov, sva se še zadnjič objela. Močno me je stisnila k sebi in me dolgo ni izpustila. Še danes ne vem, kaj je punci pomenilo tisto objemanje. Ima samo navado, da se veliko objema z ljudmi, ali je bilo še kaj drugega? Žal ne bom nikoli izvedel. Takrat sem jo videl zadnjič. Nisem je izbral za službo in za to mi je žal še danes. Mogoče bi naredila manj kot punca, ki sem jo izbral, ampak … ,” pomenljivo zaključi Gorec.
Pripravil: Nadlani.si Foto: www
Znani Slovenec priznava: “Alkohol sem začel piti, da sem bil sprejet v družbo!”
Tip mi je bil zoprn in nisem mu privoščil, da je bil s sošolko. Na vsak način sem hotel izzvati pretep, vendar so mi to preprečili sošolka in ostali udeleženci zabave, priznava.
TREBNJE – “Ko sem hodil v srednjo šolo, sem bil velik nasprotnik alkohola. Šport in alkohol ne gresta skupaj! V četrtem letniku srednje šole je med sošolci začelo postajati popularno, da se ga je pilo. Vsake toliko je kdo od sošolcev v šolo prinesel kakšen liter vina ali liker. Skoraj vsi sošolci so radi naredili kakšen požirek. Redki so bili tisti, ki tega niso hoteli, vendar so kasneje zaradi siljenja sošolcev naredili požirek ali dva, da so jih ti pustili pri miru,” v svoji knjigi Vse se da, če se hoče! zapiše Tomaž Gorec, eden najbolj branih blogerjev in zagotovo eden izmed elitnih vplivnežev na slovenski sceni. Danes objavljamo drugo od njegovih zgodb v sila zanimivi knjigi. Takole Gorec piše dalje:
“Bil sem izjema. Ne samo, da nisem hotel piti alkohola, še sošolcem in sošolkam sem pridigal, kako neumni so, da pijejo alkohol. Prvič sem bil res pijan, ko je imel sošolec rojstni dan. Ker sem bil nasprotnik alkohola, so se sošolci in sošolke dogovorili, da me bodo napili. Skovali so super načrt. K meni so prihajale sošolke, ki so mi bile všeč, in me prepričevale, naj z njimi nazdravim in spijem požirek vina. Jaz sem jim nasedel, in ko sem spil deci vina, sem bil že kar lepo pijan in takrat me ni bilo treba več siliti v pitje.”
Vaš zanimajo še ostale Tomaževe zgodbe iz njegove knjige? Potem vabljeni k branju in nakupu knjige:
“Ker nisem bil vajen alkohola, sem kmalu omagal in bruhal, tako da bi skoraj umrl. Kasneje mi je bilo žal, da sem se ga napil, in sklenil sem, da se to ne bo nikoli več zgodilo. Ko so v šolo sošolci prinašali alkohol, nisem nikoli poskusil niti kapljice. Kmalu po tem, ko me je zapustila Katarina, je imel eden od sošolcev, ki je bil najbolj zagret za pitje alkohola, rojstni dan in je organiziral veliko zabavo, na katero je povabil vse, razen mene. Mene ni povabil, ker sem bil tako velik nasprotnik alkohola. Da nisem bil povabljen na tisto veliko zabavo, me je zelo žrlo. Imel sem upanje, da bi si lahko na taki zabavi dobil punco ali pa se vsaj s katero zapletel. Razmišljal sem, kaj naj naredim, da bi sošolec na rojstnodnevno zabavo povabil še mene,” razkriva Gorec.
Vino v nahrbtniku
“Rojstni dan je imel v petek, zabavo pa v soboto. Vedel sem, da bo v petek, ko bo imel rojstni dan, v šolo prinesel alkohol. Razmišljal sem, da če bi tudi jaz pil, bi me mogoče povabil na zabavo. Sklenil sem, da bom pil, čeprav sem bil velik nasprotnik alkohola. V šolo sem vedno prišel eno uro pred začetkom pouka. Ker je imel vlak tak vozni red, sem na začetek pouka počakal v jedilnici. Dobre pol ure pred začetkom pouka je prišel mimo mene tisti sošolec in rekel, naj grem z njim, ker ima nekaj zame. Točno sem vedel, kaj ima. Zavestno sem šel z njim v upanju, da me bo povabil na zabavo. Šla sva v garderobo, kjer je iz nahrbtnika vzel liter vina in me vprašal, če bom spil kozarec. Odgovoril sem, da bom. Obema je natočil kozarec, v katerem je bil dober deciliter vina. Nazdravila sva in spila na dušek. Sošolec me je pohvalil, da sem ga dobro spil, in predlagal, da spijeva še enega. Spet sva spila na dušek in spet me je pohvalil, da sem dober. Po parih minutah sem bil že zelo pijan,” opiše svoje občutke Gorec.
Nikoli odvisen
“Tretjega kozarca nisva spila na eks, ampak sva ga počasi srkala. Vprašal je, kaj bom delal v soboto. Rekel sem, da nimam še nič v planu. Rekel mi je, da ima zabavo za rojstni dan in naj pridem, da bo super. Seveda sem takoj potrdil. To sem čakal! Ko so prišli v garderobo še ostali sošolci, je tudi njim ponudil vino in me pohvalil, kako dober pivec sem. Potem sem še z ostalimi na dušek spil dva ali tri kozarce. Vsi so me hvalili, kako dober pivec sem. Glede na to, da sem bil že pijan, se mi je to zdelo neznansko dobro in čutil sem se pomembnega. V soboto na rojstnodnevni zabavi sem začel takoj piti. Hotel sem pokazati, da sem res dober pivec. Spet so me vsi hvalili. Ker ni bilo s strani punc nobenega interesa zame, sem se spravil ne enega tipa, ki je bil fant moje sošolke. Tip mi je bil zoprn in nisem mu privoščil, da je bil s sošolko. Na vsak način sem hotel izzvati pretep, vendar so mi to preprečili sošolka in ostali udeleženci zabave. Mislil sem, da bom glavni frajer pred puncami, če bom nekoga pretepel. Zabava se je zame kmalu končala, saj sem bil tako zelo pijan, da sem šel spat v avto. Kasneje sem pil zato, da nisem bil edini, ki v družbi ni pil, in da sem bil malo bolj pogumen, ko je bilo treba stopiti do kakšne punce. Moje pitje se je skozi leta stopnjevalo, nikoli pa nisem postal odvisen od alkohola. To sicer trdi vsak pijanček, vendar jaz res nisem bil. Ne spomnim se, da bi kdaj med tednom v lokalu naročil pivo ali kakšno drugo alkoholno pijačo. Pil sem samo v petek in soboto zvečer v diskotekah. Kljub temu sem v svoji karieri spil mnogo preveč alkohola. Če bi lahko življenje še enkrat ponovil, bi zagotovo spremenil to, da bi pil manj. Veliko manj,” zaključi Tomaž Gorec.
Vaš zanimajo še ostale Tomaževe zgodbe iz njegove knjige? Potem vabljeni k branju in nakupu knjige:
Znani slovenski bloger Gorec na glas: „Zdaj boš pa k**** domov vozil!“
“Enkrat proti jutru je prišla do mene in se začela pogovarjati z mano. Vprašal sem jo, kaj bo spila. Rekel sem ji, naj se usede v separe, jaz pa sem šel po pijačo. Med pitjem sva se pogovarjala.”
TREBNJE –„V diskoteko je redno hodila ena zelo luštna punca, ki se je oblačila kot poceni k****. Nočem biti nesramen, ampak tako je bilo. Večkrat sem jo opazoval od daleč, konkretnega koraka do nje pa si nekako nisem upal naredi. Imel sem občutek, da so ji všeč popolnoma drugačni fantje od mene,“ v svoji knjigi Vse se da, če se hoče! zapiše Tomaž Gorec, eden najbolj branih blogerjev in zagotovo eden izmed elitnih vplivnežev na slovenski sceni. Danes objavljamo drugo od njegovih zgodb v sila zanimivi knjigi. Takole Gorec piše dalje:
Odpeljal jo je domov
„Enkrat proti jutru je prišla do mene in se začela pogovarjati z mano. Vprašal sem jo, kaj bo spila. Rekel sem ji, naj se usede v separe, jaz pa sem šel po pijačo. Med pitjem sva se pogovarjala. Kmalu mi je povedala, da nima prevoza in če bi jo jaz peljal. Odgovoril sem, da nemogoče, ker sem čisto preveč pijan. Vztrajala je, da mora nekako priti domov. Doma je bila iz Ljubljane. Rekel sem ji, da greva lahko do mene domov in se skupaj naspiva za par ur, da pridem k sebi, nato pa jo lahko peljem domov. Strinjala se je. Ko sva prišla k meni, sva se ulegla v posteljo. Poskušal sem jo objeti, a ni bila za, tako da sem kmalu odnehal.“
Vaš zanimajo še ostale Tomaževe zgodbe iz njegove knjige? Potem vabljeni k branju in nakupu knjige:
In potem dodaja: „Ko sva se zbudila, me je pograbila groza, ko sem se spomnil, kako izgleda. Res je bila oblečena kot poceni kurba. Nadstropje nižje so živeli moji starši. Upal sem samo, da je mama ne bo videla, ko bova šla iz hiše. Ko sva šla po stopnicah, se mi je zdelo, da gre namerno počasi, da bi jo kdo videl. Srečno sem jo pripeljal tja, kamor je želela. Ko sem prišel domov, me je na stopnicah čakala mama in mi rekla: »A zdaj si začel pa kurbe domov voziti?« Mnogo let kasneje sem slišal, da je punca res pristala med prodajalkami ljubezni. Še danes sem vesel, da ni kazala interesa zame.“
Vaš zanimajo še ostale Tomaževe zgodbe iz njegove knjige? Potem vabljeni k branju in nakupu knjige:
Znani slovenski bloger na glas: „Si že neumen, da plačuješ smrkavcu za delo, saj ga preživljaš!“
Tomaž Gorec opisuje vzgojni ukrep, za katerega je še danes hvaležen očetu.
TREBNJE – „Delo, ki sem ga opravljal pri očetu, je bilo sicer težko, vendar je bilo veselje toliko večje, ko sem dobil plačo. Za delo sem dobil plačano toliko, kolikor so dobili delavci, oče pa mi je vedno dal še nekaj za povrh. Za tiste čase sem zaslužil pravo malo bogastvo. Ker sem bil za svoje delo tako dobro plačan, sem želel vsak dan delati več kot osem ur, zato sem si po končanih osmih urah vedno našel še kakšno delo. Ali sem kaj pospravljal ali pa sem narejene betonske izdelke zalival z vodo,“ v svoji knjigi zapiše Tomaž Gorec, eden najbolj branih blogerjev in zagotovo eden izmed elitnih vplivnežev na slovenski sceni. Danes objavljamo prvo od njegovih zgodb v sila zanimivi knjigi.
Vaš zanimajo še ostale Tomaževe zgodbe iz njegove knjige? Potem vabljeni k branju in nakupu knjige:
Tako nadaljuje Gorec: „Enkrat pozno popoldan je k mojemu očetu prišel njegov prijatelj in zapadla sta v pogovor. Vmes sem ga prišel vprašat, če je treba še kaj narediti. Oče je rekel, da ne, jaz pa sem mu odvrnil, da sem delal deset ur. Rekel mi je, naj si jih zapišem. Očetov znanec je po najinem pogovoru ugotovil, da me oče plačuje za delo, in ga je povprašal o tem. Oče je rekel, da mi plača nekaj malega, prijatelj pa mu je odvrnil: »Si že neumen, da plačuješ smrkavcu, saj ga preživljaš!« To, da me je oče plačeval za delo, je bilo tako zame kot za očeta super ideja. Ker sem bil za delo plačan, sem bil motiviran, da delam čim več, in tudi delal sem več, kot bi sicer. Denar, ki sem ga zaslužil, sem porabil za nakup kolesa in smuči. V primeru, da mi oče ne bi plačeval za delo, bi mi moral kupiti kolo in smuči, tako pa sem si jih kupil sam. Če zdaj dobro pomislim, me oče sploh ni plačeval, ker sem z zasluženim denarjem kupoval stvari, ki bi mi jih sicer kupil on. Največjo korist od tega, da me je plačeval za delo, sem imel jaz, ker sem se naučil ravnati z denarjem. Točno sem vedel, da se denarja ne da zaslužiti na lahek način. Ko sem šel kdaj po končani šoli v Trebnjem na dve kepici sladoleda in sem kupil tri žetone za igranje ročnega nogometa, me je to stalo petdeset dinarjev in vedel sem, da bom moral za to delati eno uro. Zaradi tega nisem nikoli razmetaval z denarjem. No, razen kratko obdobje, ko sem po diskotekah osvajal punce,“ piše Gorec, ki sklene takole:
Odnos do denarja
„Še danes kdaj srečam kakšne ljudi, ki ne znajo ravnati z denarjem. Zapravljajo denar, ki ga še zaslužili niso. Kupujejo stvari, ki jih ne potrebujejo. Takega ravnanja z denarjem ne razumem in se velikokrat čudim tistim, ki so vedno brez ficka. Za to, da mi je oče že po končanem petem razredu osnovne šole plačeval za delo, sem mu izredno hvaležen, ker me je naučilo ravnati z denarjem. Prav tako sem mu hvaležen, da me je naučil delati. Ker sem trdo delal že kot otrok, mi ni bilo nikoli v življenju težko delati. Spomnim se, kakšno veselje je bilo, ko sem se šel po končanem delu kopat na kopališče ob reki Temenici, kjer se je zbiral cel Šentlovrenc in še par okoliških vasi. Tja sem prišel prijetno utrujen in z občutkom, da sem ta dan že nekaj naredil, ter sem na kopanju užival bolj kot tisti, ki so se cel dan dolgočasili in lenarili.“
Vaš zanimajo še ostale Tomaževe zgodbe iz njegove knjige? Potem vabljeni k branju in nakupu knjige:
Slovenski multimilijonar šokiral v Trebnjem: “Moški bi smel imeti eno, dve, tri ženske!”
V studiu ga je gostil Tomaž Gorec.
TREBNJE – Popotnik in bloger Tomaž Gorec pripravlja zanimive intervjuje, ki jih snema v Trebnjem. Še vedno odmeva intervju z Martinom Strelom, tokrat pa je bil Tomažev gost multimilijonar Franc Jager, ki je dopolnil 80 let. Beseda je stekla tudi o ženskah.
Tako si predstavlja Jager
„Da bi smel imeti eno, dve, tri ženske. Sicer bi določili, kje in kako. Vse pa bi morale imeti enak standard. Če moški sposoben zagotoviti enak standard prvi, drugi ali tretji, pa so lahko v ločenih krajih, mestih,“ meni Jager, da bi tudi v Sloveniji lahko imel moški več žena, bi jim pa moral omogočiti, da dostojno živijo.
„Bog pomagaj! G.Jager mislim,da bi bilo boljše malo bolj skrbet za vaše trgovine,kjer dostikrat ni reda,,,Oprostite,a da vam takšne bedarije po glavi rojijo si pa nebi mislil!“ pa je ena od reakcij posameznikov na Facebooku, ko so slišali Jagrovo izjavo.
„Tomaž, kaj bi pa tale vaš sogovornik porekel na to, da bi ženska imela tri moške? Zadnje čase imate res samo take goste, ki ženske predstavljajo tako, kot da so samo nek objekt oz. lutka s katero lahko upravlja moški tako kot mu paše. Res žalostno. Se vidi, da tudi vi nimate nekega pretiranega spoštovanja do žensk,“ pa je še eden od komentarjev.
Gostil je podjetnika leta
Franc Jager je sicer priznan slovenski podjetnik, ki ga večina ljudi pozna kot ustanovitelja trgovske verige Trgovine Jager. Franc Jager je bil letos izbran za podjetnika leta. „Gospod Jager je govoril iskreno in brez dlake na jeziku. V kakšnem “resnem” mediju bi verjetno veliko njegovih izjav izrezali pred objavo. Ravno zato so taki intervjuji, kot so moji, veliko bolj zanimivi, ker nič ne cenzuriramo in se pogovarjamo po domače. Še posebej je zanimiv zadnji del intervjuja, kjer mi je gospod Jager dal par nasvetov glede žensk. Zanimiva je tudi izjava gospoda Jagra, da bi moški moral imeti dve ali tri ženske. Več o tem izveste v intervjuju,“ je še zapisal Tomaž Gorec.
Vabljeni k ogledu celotnega intervjuja:
Podeseteril premoženje
Še nekaj faktov: Jager je v 15 letih podeseterili vrednost podjetja iz dobrih 14 na 136 milijonov evrov. Zdaj je upokojen, je pa pred časom kupil hotel na Murterju. Podjetje pa je ob upokojitvi predal sinovom. Trgovska veriga Jager je ena izmed največjih slovenskih trgovskih verig, ki ima sedež v Šmarju pri Jelšah. Ustanovitelj in lastnik podjetja je Franc Jager, ki je zgradil to družinsko podjetje v eno največjih zasebnih trgovskih podjetij v Sloveniji.
Podjetje Jager je znano po svoji prisotnosti predvsem na podeželju, kjer ima več trgovin in centrov, ki ponujajo široko paleto izdelkov, od prehrambenih izdelkov, oblačil, gospodinjskih potrebščin, do tehnične opreme. Veriga je znana po svojih konkurenčnih cenah in osredotočenosti na lokalne skupnosti. Poleg prodaje izdelkov iz množične proizvodnje se trgovine Jager pogosto osredotočajo tudi na lokalne proizvajalce, kar prispeva k prepoznavnosti lokalnih izdelkov in podpiranju domačega gospodarstva.
Podjetje Jager se nenehno širi in posodablja svoje poslovanje, z namenom, da bi ostalo konkurenčno na zahtevnem slovenskem trgovskem trgu. V preteklih letih je podjetje odprlo več novih trgovin in razširilo svojo ponudbo, kar ga uvršča med pomembne akterje v slovenski trgovski industriji.
Pripravil: Nadlani.si Foto: Zajem zaslona YT
Kako je Martin Strel razhudil Slovence: „Imamo Luko Dončića, ki ni naredil še nič, moj film je šel v 140 držav!“
Tomaž in Martin sta intervju, ki je trajal kar štiri ure, začela s kozarčkom: nazdravila sta z modro frankinjo, ki jo je pridelal Tomažev oče.
TREBNJE – „Sam zase vem, da si zaslužim izjemno pokojnino, ki je še nihče ni dobil v Sloveniji. Sam sebe tretiram, pa saj bodo rekli, da se hvalim, da sem po promociji številka ena v Sloveniji. Ne glede, da imamo Dončića, Dragića, Kopitarja, mene to ne zanima,“ je v intervju pri Tomažu Gorcu v svojem slogu povedal ultramaratonec Martin Strel, rojen v Mokronogu, 27 let je živel v Trebnjem.
Tomaž in Martin sta intervju, ki je trajal kar štiri ure, začela s kozarčkom: nazdravila sta z modro frankinjo, ki jo je pridelal Tomažev oče.
„Imamo Luko Dončića, ki pa zaenkrat ni naredil še nič. No bil pa je evropski prvak v košarki. Drugače pa v Ameriki, no ja bomo videli, kaj bo v novi sezoni, a ni naredil še nič. Je pa eden najbolj plačanih športnikov na svetu. Pa tudi ostale vrhunske športnike imamo. A moj film, to sem naredil za promocijo Slovenije, je šel v več kot 140 držav. Moj film, ki je zmagal tudi na največjem filmskem festivalu, je več kot olimpijska medalja!“ je še poudaril Martin v intervjuju, kjer govori odkrito tudi do odnosu do žensk, opiše tudi Brazilke, s katerimi se je njegova ekipa soočila, ko je plaval po Amazonki. Takrat je svoji ekipi izrecno prepovedal, da kdo kako Brazilko prime za rit…
Brez odobravanja
„Strel ima strašno samopodobo :on, pa spet on in on. To je že v redu. Da pa druge Slovenske športnike in njihove uspehe daje v nič, pa s tem samo pokaže, da ni ravno človek, ki bi bil vreden občudovanja in spoštovanja, vsaj zame ne. Mati narava mu je dala fizično moč, pri modrosti pa očitno ni bila radodarna,“ se na Strelove izjave glasi eden od komentarjev na Facebooku.
Vabljeni k ogledu intervjuja:
Pet svetovnih rekordov
69-letni Martin Strel ima za sabo ima že več odmevnih projektov, s katerimi je začel pred skoraj 30 leti. Leta 1992 je v 28 urah preplaval 105 kilometrov po Krki. Najbolj znan je po tem, da je preplaval Amazonko (5268 km), Jangcekjang (4003 km), Misisipi (3797 km), Donavo (3004 km) in Parano (1930 km). Je tudi nosilec petih Guinnessovih rekordov, nominiran za športnika sveta ter ekološko nagrado ecostep.
Film o Martinu
Strel je bil tema in zvezda celovečernega dokumentarca z naslovom Big River Man, ki ga je režiral priznani umetniški režiser John Maringouin. Film, ki je prejel nagrado “World Cinema Cinematography Award: Documentary” na filmskem festivalu Sundance leta 2009], je bil kritično hvaljen zaradi svoje mešanice komedije in drame. Film prikazuje Strelovo 3300 milj dolgo zgodovinsko plavanje Amazonke. Reka.
Pripravil: Nadlani.si Foto: Tomaž Gorec
Deli
Facebook
X
WhatsApp
Viber
E-pošta
Kopiraj
Nastavitve zasebnosti na Nadlani.si
Spletišče Nadlani.si prilagajamo vašim potrebam. Na podlagi vašega vedenja na spletnem mestu prilagodimo vsebino spletnega mesta in vam prikažemo ustrezne novice in oglase. Prav tako analiziramo vaše vedenje na spletnem mestu, da lahko izboljšamo svoje storitve ali pripravimo nove storitve za vas. To dosežemo z uporabo piškotkov in drugih omrežnih identifikatorjev, ki lahko vsebujejo osebne podatke. S klikom na gumb "Sprejmi vse" nam dovolite, da shranimo piškotke spletnega mesta nadlani.si in naših partnerjev (npr. iskalnikov ali družabnih omrežij) v vašo končno napravo, omogočite nam dostop do vaše končne naprave, dovolite nam obdelavo nekaterih vaših osebnih podatkov, vključno s profiliranjem, tržnimi in statističnimi analizami. Nastavitve piškotkov, personalizacije in oglaševanja lahko spremenite pod gumbom "Uredi nastavitve". S klikom na "Sprejmi zgolj nujne" se bodo uporabljali le tisti piškotki, ki jih potrebujemo za delovanje spletnega mesta.
Upravljavec vaših osebnih podatkov je družba Magma Media d.o.o. in tudi nekateri partnerji, s katerimi sodelujemo. Vaši osebni podatki bodo obdelani za namene lažje uporabe našega spletnega mesta in storitev, predstavitve ustrezne vsebine in prilagojenih oglasov, merjenja oglasov in vsebine, oblikovanja statistik in izboljšanja funkcij. Soglasje je prostovoljno. Soglasje lahko kadar koli prekličete ali obnovite v zavihku Nastavitve zasebnosti. Preklic privolitve ne vpliva na zakonitost obdelave, opravljene pred tem preklicem. Več informacij o obdelavi podatkov in naših partnerjih najdete na tej strani.
Sprejmi vse
Sprejmi zgolj nujne
Uredi nastavitve
Spremembe nastavitev se nanašajo samo na iskalnik in napravo, ki ju trenutno uporabljate. V primeru, da ustvarite uporabniški račun, nastavitve veljajo vedno, ko ste vpisani v svoj uporabniški račun
Tehnični piškotki
Ni mogoče izključiti.
To so nujni piškotki, brez katerih ne bi bilo mogoče uporabljati spletnega mesta ali potrebnih storitev. Vključujejo tehnično potrebne piškotke, vključno z zagotavljanjem informacijske varnosti, piškotke za shranjevanje izbranih nastavitev (priljubljene strani, pomnjenje prijave), piškotke, potrebne za komunikacijo (piškotki za uravnoteženje obremenitve), osnovne piškotke za delovanje oglaševanja (omejitev števila prikazanih oglasov), piškotke za upoštevanje pogojev dostopa do našega spletnega mesta in osnovne piškotke za možnost A/B testiranja alternativnih rešitev spletnega mesta.
Analitični in izvedbeni piškotki
Te datoteke se uporabljajo za merjenje in analizo prometa na našem spletnem mestu (število obiskovalcev, ogledanih strani, povprečni čas ogleda itd.), kar nam pomaga izboljšati njegovo delovanje in razviti nove storitve za vas. S strinjanjem nam pomagate pridobiti dragocene podatke o tem, kako uporabljate naše spletno mesto. Zahvaljujoč temu naše spletno mesto deluje bolje, vi pa lahko uživate v udobnejšem branju.
Personalizacija na podlagi spletnih navad
Personalizacija temelji na podlagi vaših ogledanih artiklov. Prikazano vsebino tako urejamo glede na vaša zanimanja.
Oglaševanje in piškotki družbenih medijev
Te datoteke se uporabljajo za namene oglasov, prikazanih na spletnih mestih tretjih oseb, vključno z družbenimi omrežji in kontekstualnim oglaševanjem. Prilagojene so vašim željam glede na ogledane novice ter oglase in nam pomagajo meriti učinkovitost naših oglaševalskih akcij. Če onemogočite te datoteke, boste še vedno videli oglase (vključno z našimi), ko brskate po internetu, vendar ne bodo prilagojeni vam in bodo manj pomembni za vas.