Intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju ni presegla IV. stopnje po evropski potresni lestvici, so še sporočili iz Urada za seizmologijo na Agenciji RS za okolje.

TOPOLŠICA – Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so danes ob 4.15 zabeležili šibek potresni sunek magnitude 1,2. Po prvih podatkih je bilo žarišče potresa 3 kilometre južno od Topolšice. Intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju ni presegla IV. stopnje po evropski potresni lestvici, so še sporočili iz Urada za seizmologijo na Agenciji RS za okolje.

Kje je lega Slovenije?

Slovenija leži na območju, kjer se stikajo Jadranska plošča in Evrazijska tektonska plošča, kar povzroča povečano seizmično aktivnost. Potresi so naravni pojav, ki nastane zaradi premikanja tektonskih plošč, in Slovenija zaradi svoje lege na prelomnem območju pogosto doživlja manjše in občasno tudi močnejše potrese. Največja nevarnost za močnejše potrese obstaja na območjih, kjer potekajo pomembne geološke prelomnice, kot so Idrijski prelom, Ljubljanski prelom in Brežiški prelom.

Tisto leto 1895

Eden najmočnejših potresov na območju današnje Slovenije je bil leta 1895, ko je Ljubljano stresel potres z magnitudo 6,1. Ta dogodek je močno prizadel mesto, porušil številne stavbe in povzročil velike gospodarske posledice. Ljubljanski potres je pomenil tudi prelomnico v urbanem razvoju mesta, saj so po njem ulice in stavbe prenovili v sodobnejšem slogu. Poleg Ljubljane so močne potrese skozi zgodovino doživela tudi druga območja, na primer Posočje, ki velja za eno najbolj ogroženih regij v Sloveniji. Leta 1976 je potres z magnitudo 6,5 v sosednji Furlaniji povzročil škodo tudi v Posočju, leta 1998 in 2004 pa so to regijo stresli še potresi z magnitudo nad 5,0, ki so povzročili škodo na infrastrukturi in objektih.

Ustrezno pripravljeni

Močni potresi v Sloveniji sicer niso pogosti, a jih ni mogoče izključiti, zato je prebivalstvo na potresno ogroženih območjih pozvano k ustrezni pripravljenosti. Slovenija tudi aktivno spremlja potresno dejavnost prek državne mreže seizmoloških opazovalnic, ki omogoča hitro obveščanje in analizo dogodkov. Zaradi geoloških značilnosti ostaja potresna varnost pomemben vidik načrtovanja in gradnje objektov, še posebej na območjih, kjer so potresi zgodovinsko pogosti in močni.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: www

Potresi v Sloveniji se v povprečju pojavljajo relativno pogosto, a so močnejši potresi, ki presegajo magnitudo 5, redkejši in se pojavijo nekajkrat na stoletje

TOPOLŠICA – Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so danes ob 1.43 zabeležili šibek potresni sunek magnitude 0,8. Po prvih podatkih je bilo žarišče potresa štiri kilometre jugovzhodno od Topolšice, v bližini Velenja. Intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju ni presegla IV. stopnje po evropski potresni lestvici, so še sporočili iz Urada za seizmologijo na Agenciji RS za okolje.

Posočje odstopa

Slovenija leži na stičišču alpskega, dinarskega in panonskega sveta, kjer poteka pomembno prelomno območje Evrazijske in Jadranske tektonske plošče. Zaradi tega je potresna dejavnost v državi zmerna do izrazita, zlasti v zahodnem in osrednjem delu države. Najbolj ogrožena območja so Posavsko hribovje, Goriška, Posočje ter Ljubljansko območje. Posočje je že večkrat utrpelo močne potrese, med njimi izstopa potres leta 1998 z magnitudo 5,6 in potres leta 2004, ki je povzročil znatno gmotno škodo in terjal življenja.

Potresi v Sloveniji se v povprečju pojavljajo relativno pogosto, a so močnejši potresi, ki presegajo magnitudo 5, redkejši in se pojavijo nekajkrat na stoletje. Največ škode navadno povzročijo v gosto poseljenih območjih, saj lahko starejše stavbe, ki niso potresno odporne, utrpijo znatne poškodbe. Poleg neposredne škode na stavbah potresi povzročajo tudi sekundarne posledice, kot so zemeljski plazovi in poškodbe infrastrukture.

Ljubljanski potres

Zaradi zgodovinskih dogodkov, kot je bil ljubljanski potres leta 1895, ki je imel magnitudo 6,1, so se v Sloveniji oblikovali strogi gradbeni predpisi, katerih cilj je zmanjšanje posledic potresov. Kljub temu je potrebno stalno ozaveščanje in priprava prebivalstva na tovrstne naravne nesreče.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: www

V prejšnjem tednu je Hrvaško prizadelo več potresov, kar je povzročilo precejšnje skrbi med prebivalci. Najbolj izstopajoč je bil potres z magnitudo 4,9, ki je 13. avgusta stresel severni del države.

TOPOLŠICA – Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so v sredo ob 14.51 zabeležili šibek potresni sunek magnitude 1,2. Po prvih podatkih je bilo žarišče potresa en kilometer jugovzhodno od Topolšice. Intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju ni presegla IV. stopnje po evropski potresni lestvici, potres pa so čutili tudi nekateri prebivalci okolice nadžarišča, so še sporočili iz Urada za seizmologijo na Agenciji RS za okolje.

Streslo tudi sosede

Nekaj prej, ob 14.05, je streslo tudi Hrvaško. Šlo je za potresni sunek magnitude 2,0. Žarišče potresa je bilo 12 kilometrov severno od Karlovca.

Pester minuli teden na Hrvaškem

V prejšnjem tednu je Hrvaško prizadelo več potresov, kar je povzročilo precejšnje skrbi med prebivalci. Najbolj izstopajoč je bil potres z magnitudo 4,9, ki je 13. avgusta stresel severni del države. Epicenter je bil približno 17 kilometrov severno od Križevcev, potres pa so čutili prebivalci več mest, vključno z Ludbregom in Koprivnico. Potres je povzročil tresenje hiš, vendar o večji škodi ali žrtvah niso poročali.

Poleg tega je potres z magnitudo 4,9 prizadel tudi južni del Hrvaške, kjer so ga občutili prebivalci Dubrovnika in okolice. Ta potres je imel epicenter v Jadranskem morju, približno 80 kilometrov južno od otoka Mljet.

Serija manjših potresov je zadela tudi območje Reke in Kvarnerja.

Kako reagirati ob potresu?

V primeru potresa je ključnega pomena hitro in pravilno ukrepanje. Tukaj je nekaj korakov, ki jih je treba upoštevati:

1. Ostanite mirni: Panika lahko vodi do napačnih odločitev. Globoko vdihnite in se osredotočite na varnost.
2. Poiščite zavetje: Če ste v notranjosti, se skrijte pod močno mizo ali podboj vrat. Če to ni mogoče, se usedite na tla ob notranjo steno, stran od oken, ogledal in težkih predmetov, ki bi lahko padli.
3. Če ste zunaj: Premaknite se stran od stavb, dreves, uličnih svetilk in električnih vodov. Poiščite odprto območje, kjer ni nevarnosti, da bi vas kaj zadelo.
4. Med vožnjo: Ustavite avto na varnem mestu, stran od mostov, predorov in električnih vodov. Ostanite v avtu, dokler potres ne preneha.
5. Po potresu:
   • Preverite poškodbe: Ocenite svojo okolico in preverite, ali ste vi ali kdo drug poškodovan.
   • Pazite na popotresne sunke: Ti so pogosti in lahko povzročijo dodatno škodo.
   • Izogibajte se dvigalom: Lahko se zataknejo ali poškodujejo.
   • Počakajte na uradna navodila: Spremljajte radijske ali televizijske novice za nadaljnje informacije in navodila.

Pomembno je, da se redno pripravljate in vadite, kako ravnati v primeru potresa, saj je hitro in pravilno ukrepanje lahko ključno za vašo varnost

Pripravil: Nadlani.si
Foto: www