Debata o cestah in prometu se v Sloveniji znova razplamteva. Tokrat so v ospredju politične stranke, ki si želijo, da bi širjenje cestne infrastrukture vsaj za nekaj časa ustavili. Zakaj? Po njihovem mnenju nove ceste dolgoročno ne rešujejo zastojev, ampak nasprotno – težave samo poglabljajo. Kot pravijo, bi morali najprej vlagati v projekte, ki zmanjšujejo potrebe po vožnji in spodbujajo, da bi ljudje čim več poti opravili na bolj okolju prijazen način. Šele nato bi – če sploh gradili nove ceste. V pobudi, ki so jo predstavili, so zapisali: "Načrtovanje prometne infrastrukture mora dati prednost ukrepom, ki zmanjšujejo potrebe po mobilnosti, nato pa še tistim, ki prenesejo potovanja na manj škodljive oblike mobilnosti in prometna sredstva." ⚠️‼️ N

Slovenci vse bolj posegamo po električnih vozilih. Država pa to spodbuja z nepovratnimi finančnimi spodbudami. Kaj morate vedeti, če si želite ugodnosti pri nakupu? Tukaj so vsi ključni podatki! Koliko subvencije lahko dobim? Višina subvencije ni enaka za vsa vozila. Večji avti, več denarja? Ne vedno. Poglejmo: Novi osebni avtomobili (M1): Do 35.000 € (z DDV) → 7.200 € Od 35.000 € do 45.000 € → 6.500 € Od 45.000 € do 65.000 € → 4.500 € Nova tovorna vozila (N1): Do 45.000 € → 6.500 € Od 45.000 € do 65.000 € → 4.500 € Rabljeni avtomobili (M1, N1): Do 45.000 € → 3.000 € Od 45.000 € do 65.000 € → 2.000 € Motorji in ostala lažja vozila (kategorije L): Štirikolesniki (L7e) → 1.500 €

Subvencije za e-kolesa so tu! A ne bodo večno. Kako jih lahko izkoristite? Električna kolesa so v zadnjih letih eksplodirala na trg – dobesedno. Ljudje jih kupujejo kot vroče žemljice. Zakaj? Ker omogočajo lažje premagovanje razdalj, prihranek pri gorivu in predvsem – manj stresa v prometu. In zdaj, če ste prebivalec Slovenije, lahko pri nakupu svojega e-kolesa dobite nepovratno subvencijo. Ampak – pozor! Sredstva so omejena. Kdo lahko dobi subvencijo? Preprosto: vsak polnoleten državljan ali rezident Slovenije, ki ima dodeljeno davčno številko pri FURS in si je v obdobju razpisa omislil novo e-kolo. Kaj pa podjetniki? Pozor! Samostojni podjetniki niso upravičeni do subvencije – razen, če tega kolesa ne bodo uporabljali za delo. Torej, če ga kupujete kot "

V sodobnem poslovnem svetu je ponudba službenega avtomobila postala pogosta praksa, ki naj bi povečala zadovoljstvo zaposlenih in izboljšala mobilnost podjetja. Toda ali je ta ugodnost res tako privlačna, kot se zdi na prvi pogled? Poglobimo se v prednosti in slabosti uporabe službenih vozil, pri čemer bomo posebno pozornost namenili davčnim vidikom in specifičnim slovenskim razmeram. Prednosti službenih avtomobilov 1. Zmanjšanje osebnih stroškov: Uporaba službenega vozila lahko bistveno zmanjša osebne izdatke za prevoz, saj podjetje običajno krije stroške nakupa, vzdrževanja, zavarovanja in pogosto tudi goriva. To pomeni, da zaposleni prihranijo pri stroških, povezanih z lastništvom osebnega vozila. 2. Prihranek časa in logistična enostavnost: Zagotavljanje sl

Pred nekaj leti bi se ideja o splošni omejitvi hitrosti 30 km/h v mestih zdela radikalna, danes pa se zdi, da postaja nova realnost v številnih evropskih prestolnicah. Bologna, Bruselj, Pariz, Barcelona, Madrid, Zürich – vsa ta mesta so sprejela ali napovedala drastično znižanje dovoljene hitrosti na svojih ulicah. Cilj? Manj nesreč, večja varnost in boljša kakovost življenja. Medtem ko je v Evropi trend jasen, se Slovenija do tega vprašanja še vedno približuje previdno, z občasnimi testnimi conami in veliko mero zadržanosti. Se lahko kmalu zgodi preobrat? Bologna je postavila nov standard – kaj sledi? Ko je italijanska Bologna januarja lani znižala omejitev hitrosti na 30 km/h na večini mestnih ulic, so mnogi ukrep pospremili z dvomi. Nasprotniki so opozarjali

Ko se zjutraj peljete proti Ljubljani – morda iz Krškega, Brežic ali celo iz oddaljenejših krajev Posavja – verjetno poznate ta prizor: kolona vozil, ki se pomika s polžjo hitrostjo, vsako od njih pa zavzema zgolj enega potnika. Na drugi strani pa na odcepih in razširitvah ceste vidite parkirane avtomobile, ki tam sploh ne bi smeli biti – na neurejenih makadamskih površinah, ob robu nakupovalnih centrov, celo na zasebnih zemljiščih. Vse to priča o eni veliki težavi, ki je v Sloveniji dolgo časa ostajala prezrta: pomanjkanju ustreznih "carpooling" parkirišč. Zdaj pa se zdi, da se vendarle premika na bolje. Mestna občina Krško je napovedala izgradnjo dveh namenskih parkirišč za souporabo avtomobilov – pri izvozu Krško 2 (Drnovo) in pri Smedniku. Namen teh parkiri

Ko se je Ljubljana pred desetletji poslovila od tramvaja in njegove proge dobesedno zalila z asfaltom, je mestni avtobus prevzel primat nad potniškim prevozom. A medtem ko se je mesto širilo, prebivalstvo raslo in potrebe ljudi spreminjale, se je shema avtobusnih linij le postopoma daljšala in krpala – nikoli pa ni doživela resnično celovite prenove. Bo zdaj drugače? Bo Ljubljana končno dobila sodobnejši in uporabniku prijaznejši javni prevoz? Študija, ki bo določila prihodnost LPP Čeprav o tem, kako bo preurejen ljubljanski javni prevoz, še ni konkretnih odločitev, je Ljubljanski potniški promet (LPP) potrdil, da so zagnali temeljito študijo mestnih linij. Namestnik direktorja Rok Vihar je za N1 pojasnil, da je cilj analizirati šibke točke sistema in preveriti, k

LJUBLJANA – Mestna občina Ljubljana bo s 1. februarjem zaprla parkirišče NUK II, eno od najbolj priljubljenih parkirnih lokacij v središču mesta. Gradnja dolgo pričakovane Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK II), ki jo je država napovedovala več kot dve desetletji, se končno začenja. A kaj to pomeni za mestni vrvež in prebivalce prestolnice? Direktor Javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice, Bojan Babič, je potrdil, da bo parkirišče zaprto z zadnjim dnem januarja. Razlog? Odpoved najemne pogodbe, ki jo je mestna občina prejela od Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in investicije. Ljubljanski župan Zoran Janković je novico pozdravil z optimizmom in izjavil, da je to dolgo pričakovani znak, da bo Slovenija končno pridobila sodobno knjižnično i

Ljubljana se, kot kaže, pripravlja na eno najbolj kontroverznih sprememb parkirnega režima v zadnjih letih. Na današnji seji ljubljanskega mestnega sveta bo beseda tekla o predlogu, ki prinaša plačevanje parkirnin v ožjem mestnem središču (cona 1) tudi ob nedeljah, prav tako pa se bo parkirnina na širšem območju (cona 2) zaračunavala še ob sobotah. Čeprav ukrep na prvi pogled deluje kot logična poteza za razbremenitev mestnega jedra, se številni prebivalci in obiskovalci sprašujejo – je to res pravi korak ali zgolj še ena dodatna finančna obremenitev? Spremembe, ki bi spremenile navade Ljubljančanov Do zdaj je bilo parkiranje v Ljubljani v coni 1 plačljivo od ponedeljka do sobote med 7. in 19. uro, medtem ko je bila nedelja izjema. A ta »privilegij« bi lahko

E-skiroji, simbol sodobne urbane mobilnosti, so v zadnjih letih preplavili ulice velemest, kjer so prinesli toliko rešitev kot težav. Italija pa je zdaj z najnovejšo prometno zakonodajo postala prva evropska država, ki je tako drastično omejila njihovo uporabo, da bi to lahko pomenilo konec spontane in dostopne uporabe e-skirojev. Kaj prinaša novi zakon? Zakon, ki ga je močno podprla vlada pod vodstvom notranjega ministra Mattea Salvinija, uvaja vrsto novosti, ki bodo korenito spremenile pravila igre za vse uporabnike e-skirojev. Od 2025 bo nošenje čelade obvezno za vse, ne glede na starost, vsak e-skiro bo moral biti registriran in zavarovan, poleg tega pa bodo prepovedali vožnjo na številnih mestnih območjih – na pešpoteh, kolesarskih stezah in celo na cestah izven n