Pot v Avstrijo bo zdaj dražja

Leto 2025 se za voznike, ki redno prečkajo slovensko-avstrijski predor Karavanke, prične z neprijetnim dvigom cestnine, ki bo znašala dodatnih 60 centov. Od 1. januarja 2025 bodo morali vozniki, katerih vozila ne presegajo 3,5 tone, za prehod skozi predor plačati 8,80 evra (7,21 evra brez DDV), kar predstavlja zvišanje na 8,80 evra iz trenutnih 8,20 evrov. Nič presenetljivega – vendar, kaj ta sprememba pomeni za vse nas, ki vsakodnevno ali občasno prečimo ta klasičen del poti med Slovenijo in Avstrijo?

Zakaj prihaja do dviga cestnine?

Zdi se, da je bila ta podražitev neizogibna, saj so podobne prilagoditve predvidene že v preteklih letih. Cestnina za predor Karavanke se namreč usklajuje z rastjo življenjskih potrebščin v Sloveniji in Avstriji, kar pomeni, da je dvig skladno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki ga izračunava evropski statistični urad Eurostat. Srednja vrednost tega indeksa je v letu 2023 znašala 7,2 odstotka v Sloveniji in 7,7 odstotka v Avstriji – kar pomeni, da je sledila letna rast cen, ki jo država mora odražati tudi v višini cestnin.

Z drugimi besedami, ta 60-centni dvig ni zgolj naključna odločitev, temveč je rezultat večletnega usklajevanja, ki pa seveda prihaja z nekaj posledicami za tiste, ki uporabljajo predor Karavanke kot vsakodnevno povezavo med obema državama.

Kaj to pomeni za voznike?

Če si zamislimo voznike, ki dnevno prečkajo predor Karavanke, bodisi zaradi službenih obveznosti bodisi zaradi turizma ali drugih potovanj, se lahko hitro zgodi, da se bo ta podražitev začela poznati v njihovih denarnicah. Pri tem moramo poudariti, da bo povečanje prihodkov DARS-u (družbi, odgovorni za vzdrževanje predora) v letu 2025 prineslo dodatnih 1,4 milijona evrov prihodkov, kar bo verjetno prispevalo k nadaljnji modernizaciji in vzdrževanju infrastrukture.

Vendar pa se lahko pri tem postavi vprašanje: je ta povečani prihodek realen odgovor na vse povečane stroške, s katerimi se soočajo vozniki in podjetja, katerih vozni parki dnevno prečijo ta pomemben del slovenske avtocestne infrastrukture? Mnogi bodo namreč morali plačati več za vsakodnevni prehod, pa naj gre za prevoznike, turistične agencije ali navadne državljane, ki so vajeni teh stroškov.

Ne le običajna cestnina: Vpliv na neprenosljive točkovne karte

Poleg osnovne cestnine, ki se dviguje za 60 centov, bo v letu 2025 znižana cena neprenosljivih točkovnih kartic za cestninske razrede R1 (vozila z največjo dovoljeno maso do 3,5 tone) narasla na 39,40 evra (32,30 evra brez DDV). To pomeni, da bodo lastniki točkovnih kart za predor morali pripraviti dodatno višjo vsoto, če želijo izkoristiti ta način plačila, ki sicer omogoča bolj preprost prehod skozi predor, brez potrebe po plačilu vsakokrat ob prehodu.

Kakšen vpliv bo imel dvig cestnine na podjetja in prevoznike?

Z zvišanjem cen bo vpliv na podjetja, predvsem prevoznike, precejšen. Ko si predstavljamo, kako pogosto morajo podjetja, ki opravljajo mednarodni prevoz, uporabljati predor Karavanke, lahko hitro ugotovimo, da to pomeni povečanje stroškov za prevoznike. Medtem ko lahko na koncu teh višjih stroškov računajo na svoje stranke, bo povečanje cestnine morda ustvarilo tudi pritiske, da se cena za prevoz tudi poveča – kar bo posledično vplivalo na končne uporabnike, torej nas, potrošnike.

Povečanje cestnine v širšem kontekstu: Kaj lahko pričakujemo v prihodnosti?

Zadnji dvig cestnine ni zgolj individualni dogodek, ampak ponuja pomembno vprašanje: kako se bodo cene goriva, vzdrževanje cest, in drugi infrastrukturni stroški razvijali v prihodnjih letih? Podobne podražitve bodo verjetno postale del vsakodnevne realnosti, kjer ne bomo samo pričakovali rasti cen cestnin, ampak tudi drugih stroškov, ki so povezani z našo mobilnostjo.

Zdi se, da bo ta sprememba še en opomnik, kako pomembno je slediti rasti življenjskih potrebščin in se nanjo prilagoditi. Seveda pa bo dvig cestnine prinesel tudi konstruktivne učinke v smislu večjih prihodkov za DARS, kar pomeni, da bi ta sredstva morala biti uporabljena za izboljšanje infrastrukture in povečanje varnosti, da bi vožnja skozi predor Karavanke ostala kar se da udobna in varna.

Napisal: E. K.

Vir: DARS

Od danes dražji bencin, dizel in kurilno olje

Danes, 3. decembra 2024, se prebujamo z novico, ki jo mnogi vozniki niso želeli slišati – cene goriv so znova poskočile. Bencin (NMB-95) zdaj stane 1,493 evra na liter, dizel 1,561 evra, kurilno olje pa 1,159 evra na liter. Podražitev sicer ni dramatična, vendar v časih, ko družinski proračuni že tako komaj lovijo ravnotežje, vsak cent pomeni večji izdatek.

Podražitve v številkah: Kako globoko bomo morali seči v denarnice?

Najprej poglejmo konkretno – bencin se je podražil za 1,1 centa na liter, dizel za skoraj 2 centa. Če napolnite 50-litrski rezervoar z bencinom, boste odšteli 74,65 evra, kar je 55 centov več kot včeraj. Pri enaki količini dizla boste zdaj plačali 78,05 evra – kar je skoraj evro več.

Kurilno olje, ki ga pozimi potrebujejo številna slovenska gospodinjstva, je doseglo ceno 1,159 evra na liter. Za 1.000 litrov – kar zadostuje za ogrevanje povprečne hiše za približno mesec dni – boste danes odšteli 1.159 evrov. To je 22 evrov več kot v prejšnjem obdobju. Če vlada ne bi regulirala cen, bi bilo stanje še slabše – ocenjuje se, da bi bencin stal 1,531 evra, dizel 1,600 evra, kurilno olje pa kar 1,257 evra na liter.

Zakaj podražitve, če trošarine ostajajo enake?

Vlada sicer ni spremenila trošarin, kar pomeni, da je razlog za podražitev predvsem v svetovnih nihanjih cen surove nafte. Mednarodne cene so podvržene vplivom, ki jih običajni potrošniki težko razumejo ali predvidijo – geopolitične napetosti, povpraševanje v Aziji, odločitve OPEC-a, vremenske motnje. Gre za zapleten splet dejavnikov, ki skupaj tvorijo rezultat: višje stroške za potrošnike.

Odzivi javnosti pa do (kot vedno) različni:

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik