Oglasil se je znani RTV-jevec: “NATO igra rusko ruleto s Putinom!”

Velja za izjemnega poznavalca mednarodno-političnih razmer.

LJUBLJANA – Uroš Lipušček je slovenski novinar, politični publicist in strokovnjak za mednarodne odnose, rojen 5. oktobra 1947 v Idriji. Leta 1970 se je zaposlil na RTV Ljubljana, kjer je deloval kot komentator za države v razvoju, neuvrščenost in Bližnji vzhod, delal in živel je tudi na Kitajskem. Sinoči pa je na svojem Facebooku objavil obsežen zapis, ki ga objavljamo v celoti.

Rubikon je torej prečkan

„Ukrajina je s pomočjo Nata na 1001. dan vojne izvedla prvi napad v notranjost Rusije z ameriškimi raketami dolgega dosega, ki letijo približno 300 kilometrov daleč. Rubikon je torej prečkan. Ruski predsednik Putin je namreč izjavil, da bi takšen napad, ki ga lahko ukrajinska vojska izvede izrecno samo s pomočjo ameriškega oziroma Natovega vojaškega osebja in uporabo ameriških obveščevalnih satelitov, pomenil začetek neposrednega vojaškega spopada med ZDA, Natom in Rusijo,“ je začel in potem opozoril:

Akcija in reakcija

„Ni naključje, da so v Moskvi prav te dni objavili novo jedrsko doktrino, po kateri napad na Rusijo s strani neke države, ki sicer nima atomskega orožja, vendar jo pri tem podpira neka jedrska sila, terja ustrezen odgovor tudi proti tej državi, v skrajnem primeru tudi z uporabo atomskega orožja. Omenjena doktrine bi v najnovejšem primeru torej lahko vodila v neposredni spopad med Rusijo in ZDA. Če bo Putin ostal pri uporabi tretjega newtonovega zakona o akciji in reakciji, kar je napovedal, bo Rusija odgovorila najmanj z napadom na izstrelišča teh raket v Ukrajini, v skrajnem primeru pa tudi na vojaška oporišča Nata v drugih državah. V Romuniji in na Poljskem ima Nato na primer dve oporišči z raketami podobnega ali še večjega dosega. Tako funkcionarji Bidnove administracije kot tudi Nata trdijo, da se Putin tudi tokrat samo pretvarja, saj doslej kljub temu, da je Nato prestopil več ruskih rdečih črt, ni širil in stopnjeval spopada izven območja Ukrajine. Veliko vprašanje je ali bo imel Nato pri igranju ruske rulete s Putinom, še naprej srečno roko. Biden, ki je doslej zavračal uporabo ameriških raket dolgega dosega za napade v notranjost Rusije, češ da bi bil to uvod v tretjo svetovno vojno, je tokrat spremenil mnenje. Podoben sklep o uporabi njihovih raket dolgega dosega s katerimi razpolaga ukrajinska vojska, so sprejeli tudi v Londonu in Parizu. Sklep o uporabi ameriških raket naj bi bil sprejet med predsednikovem obiskom v Braziliji, kjer se mudi na sestanku skupine G20. To pomeni, da ga je verjetno samo podpisal, oblikovala pa sta ga dva najhujša jastreba, državni sekretar Antony Blinken in svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan. Pentagon je doslej uspešno nasprotoval takšnemu sklepu, tokrat pa je bil preglasovan. Več kot očitno je Biden vse bolj le lutka v rokah globoke države, oziroma neokonzervativcev v njegovi administraciji, ki diktirajo ameriško zunanjo politiko. Biden, bo v zgodovino nedvomno prišel, po predsedniku Trumanu, kot doslej najhujši jastreb med vsemi ameriškimi predsedniki. Slednji je 1945 leta ukazal napad z atomsko bombo na Hirošimo in Nagasaki,“ piše Lipušček.

Kje je Putin? Rusi grozijo z jedrsko vojno, njihov voditelj skrivnostno izginil: ‘Ti sestanki so bili posneti vnaprej’ – NaDlani.si

Usodni za ves svet

„Njegova najnovejša poteza ima tudi pomembne notranjepolitične razsežnosti. Po eni strani se bo s tem ukrepom na nek način maščeval Trumpu za izgubo demokratske kandidatke Kamale Harris na predsedniških volitvah, po drugi strani pa bo Trumpu, ki bo 20. januarja prevzel predsedniške dolžnosti, s tem poskušal preprečiti napovedano končanje vojne v Ukrajini. Biden deluje kot, vse manj razsodni hudobni starec, v skladu z rekom po meni potop. Ni namreč izključeno, da bo v naslednjih tednih pristal tudi na vse bolj intenzivno lobiranje predsednika izraelske vlade Netanjahuja, da bi Izrael s pomočjo ZDA, še pred koncem njegovega mandata, izvedel napad na Iran, kar bi brez dvoma vodilo najmanj v širšo vojni na bližnjem vzhodu. Novoizvoljeni predsednik Trump formalno ne more preprečiti Bidnu, da v zadnjih tednih njegovega mandata, ne bi zakuhal neke hude mednarodne krize. Pošteno bi bilo seveda, da bi ostal samo pri opravljanju rutinskih dolžnosti. Očitno so ne samo Trump, ampak tudi ZDA in ves svet, postali talci samovoljne politike odhajajočega predsednika. Vprašanje na katerega za enkrat še ni odgovora, je kakšna bo politika nove Trumpov administracije. Velika večina novih funkcionarjev, ki jih je predlagal v rekordnem času, namreč spada med radikalne jastrebe, ki dosledno podpirajo nasilno politiko sedanje izraelske vlade, se zavzemajo za vojaški obračun z Iranom, za nove ostre sankcije proti kitajski, pod Trumpovim vplivom pa se ( vsaj na videz) zavzemajo za konec vojne v Ukrajini. Če so v slednje prepričani tudi v Moskvi, na najnovejše raketne napade ne bodo reagirali z vso silo. Vsekakor pa Putin glede na to, da ruska vojska zmaguje na fronti, ne bo popustil. Dilema ni ali bodo Rusi dogovorili na zadnji napad, ampak samo, kako obsežen bo ustrezen odgovor. Zanimivo, je da je (nelegitimni) predsednik Ukrajine Zelenski, ki mu je maja potekel mandat, v včerajšnjem govoru pred evropskim parlamentom, prvič govoril o miru. Njegov pravi cilj je kljub temu očitno še vedno vplesti v vojno neposredno tudi ZDA, sicer ne bi ukazal zadnjega raketnega napada z ameriškimi raketami v notranjost Rusije. Podobno strategijo ima tudi predsednik izraelske vlade Netanjahu. Kakorkoli, zadnja poteza predsednika Bidna meji na norost saj pomeni nenapovedano vojno Rusiji in je lahko v skrajni posledici uvod v atomsko vojno. Zadnji tedni oziroma dnevi njegovega mandata utegnejo biti zato usodni za ves svet,“ sklene poznavalsko Uroš Lipušček.

Kaj pravi Umetna inteligenca?

Vprašali smo tudi umetno inteligenco: ali bo 3. svetovna vojna. Takole nam je odgovorila:

Vprašanje, ali bo izbruhnila tretja svetovna vojna, je zapleteno in nima jasnega odgovora. Svetovna politika in geopolitične razmere so dinamične in nepredvidljive. Tukaj je nekaj dejavnikov, ki vplivajo na to vprašanje:

  1. Mednarodne napetosti: Trenutne napetosti med velesilami, kot so ZDA, Rusija in Kitajska, so pomembne, vendar to ne pomeni nujno, da bodo privedle do vojne. Diplomacija in mednarodne institucije, kot je Združeni narodi, si prizadevajo preprečiti obsežne konflikte.
  2. Jedrski odvračilni učinek: Države z jedrskim orožjem vedo, da bi globalni spopad lahko imel katastrofalne posledice za celotno človeštvo, kar pogosto deluje kot odvračilni dejavnik.
  3. Regionalni konflikti: Čeprav se po svetu dogajajo konflikti (npr. Ukrajina, Bližnji vzhod, Južnokitajsko morje), ti za zdaj niso eskalirali v svetovni spopad.
  4. Gospodarska povezanost: Globalizacija je ustvarila medsebojno odvisnost med državami, kar zmanjšuje verjetnost velikih vojn, saj bi te imele tudi gospodarske posledice za vse strani.
  5. Nepričakovani dogodki: Zgodovina kaže, da lahko nepričakovani dogodki, kot so atentati ali nenadne eskalacije, sprožijo konflikte. To tveganje obstaja, vendar ga je težko napovedati.

Čeprav je možnost tretje svetovne vojne vedno prisotna, je človeštvo v zadnjih desetletjih pokazalo sposobnost reševanja velikih kriz brez globalnih konfliktov. Upanje in prizadevanja za mir, dialog in medsebojno razumevanje so ključni za preprečevanje takšnih scenarijev.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: www