Pomlad v občini Mirna bo letos nekaj posebnega - prihaja namreč svež veter v lokalno ponudbo! V četrtek, 15. maja 2025 ob 10. uri, bo svoja vrata odprla nova trgovina Jager, ki bo z modernim in funkcionalnim objektom obogatila celotno regijo. Gre za pomemben mejnik tako za podjetje Jager kot tudi za prebivalce širšega območja Mirne, Mokronoga, Šentruperta in ostalih bližnjih vasi ter krajev, ki si že dolgo želijo trgovine s tako široko in kakovostno ponudbo. Nova poslovna točka v velikosti 1.600 m² Trgovina Jager na Mirni bo zasnovana kot sodoben trgovsko-storitveni center s skupnimi površinami okoli 1.600 kvadratnih metrov, kar pomeni, da bo vsak kotiček izkoriščen za udobje, praktičnost in preglednost ponudbe. Objekt bo vključeval celotno paleto izdelkov in stor

Ko so se na Hrvaškem januarja vrstili pozivi k bojkotu trgovin zaradi rastočih cen, so mnogi pričakovali, da bodo trgovci občutili močan padec prometa. A podatki kažejo drugačno sliko – število izdanih računov se je v primerjavi z lanskim januarjem celo povečalo za 2,34 odstotka, skupna vrednost nakupov pa je poskočila za več kot 10 odstotkov. Kaj se je torej zgodilo? So potrošniki res množično bojkotirali trgovine, ali pa se je vse skupaj končalo le kot glasen, a kratkotrajen upor brez dolgoročnega učinka? Bojkot kot orodje protesta – uspeh ali zgolj optična iluzija? Na prvi pogled so bili bojkoti uspešni. V določenih dneh so bile nekatere trgovine vidno praznejše, številni trgovci pa so priznali, da so tiste dni res imeli manj strank. Najbolj opazen je bi

Vsakdo, ki je kdaj stal v vrsti pred blagajno, ve, da je potrpežljivost včasih najbolj dragocena valuta – še posebej v trgovinah, kjer se na kupu znajdejo ljudje vseh starosti in življenjskih zgodb. A medtem ko pogosto poslušamo očitke na račun mladih, ki so "preveč na telefonih" ali "ne spoštujejo starejših", se zdi, da tudi starejša generacija ni brez greha. Trgovci in trgovke vse pogosteje delijo izkušnje, ki kažejo, da znajo biti tudi upokojenci – še posebej nekateri – pravcati izziv za živce. "Prosim, ustavite se!" – pa nič. Ena izmed najbolj ponavljajočih se pritožb trgovcev je prerivanje v vrstah. Ne, ne gre za nevede storjeno napako ali rahlo pomikanje naprej iz nepazljivosti – gre za zavestno izsiljevanje prednosti. "Ko delaš na blagajni, te h

Ste se kdaj vprašali, zakaj so banane v trgovini videti popolne, a doma v nekaj dneh postanejo temno rjave? Ali pa zakaj je zgornja plast krompirja v zaboju videti odlično, ko pa posežete globlje, naletite na mehke, klijoče gomolje? To ni naključje – to je strategija. Trgovine ne delujejo po naključju – vse je skrbno načrtovano Vsak supermarket ali manjša trgovina ima natančno določene protokole glede postavitve izdelkov, predvsem hitro pokvarljivega blaga, kot sta sadje in zelenjava. Najbolj sveže sadje in zelenjava skoraj nikoli nista na vidnem mestu. Logika trgovcev je preprosta: Kupci želijo hitro opraviti nakup, zato vzamejo tisto, kar je pred njimi. Če bi bilo najboljše blago v ospredju, bi slabi izdelki ostali neprodani in končali v smeteh. Da b

Prvi enodnevni bojkot je potekal 24. januarja 2025, ko so potrošniki množično opustili nakupe v trgovinah ZAGREB - Na Hrvaškem se je v zadnjih tednih razvil val bojkotov trgovin, ki so odziv na občutno rast cen osnovnih življenjskih potrebščin. Pobudo je sprožila Facebook skupina "Halo, inspektore", ki deluje pod okriljem Evropskega centra za potrošnike. Prvi enodnevni bojkot je potekal 24. januarja 2025, ko so potrošniki množično opustili nakupe v trgovinah. Po podatkih hrvaške finančne uprave je bilo tistega dne izdanih približno dva milijona računov v skupni vrednosti 28,6 milijona evrov, kar je znatno manj kot običajno. Hrvati zato v velikem številu prihajajo v Slovenijo in kupujejo v Brežicah in Krškem. Kot javljajo Slovenske novice, so se pojavili že Hrvati,

V zadnjih mesecih se Hrvaška vse bolj oddaljuje od povprečja evroobmočja, a na način, ki ga tamkajšnji prebivalci ne bi želeli – inflacija v državi ostaja najvišja med vsemi državami z evrom. Čeprav so nekateri pričakovali, da se bo po lanskem šoku zaradi uvedbe evra stanje stabiliziralo, se cene še naprej vzpenjajo, trgovci pa opozarjajo, da bo pomlad lahko še dražja. V začetku leta 2025 se je letna stopnja inflacije na Hrvaškem povzpela na štiri odstotke, kar je najvišja vrednost v celotnem evroobmočju. Po podatkih Državnega zavoda za statistiko (DZS) je bila harmonizirana inflacija še višja – pet odstotkov, kar je skrb vzbujajoče, saj je to že četrti zaporedni mesec rasti cen. Če pogledamo druge države, ki se prav tako spopadajo s podražitvami, je

V zadnjem letu se je Hrvaška spopadala s strmim naraščanjem cen življenjskih potrebščin, ki je po uvedbi evra postalo še bolj očitno. Državljani so se odzvali z bojkoti, trgovci so prilagajali strategije, vlada pa je zdaj uvedla radikalen ukrep – omejitev cen za 70 osnovnih izdelkov. Toda namesto olajšanja je ta poteza sprožila polemike, ki segajo od hvale do ostrih kritik. Na prvi pogled gre za smiselno potezo: trgovci bodo morali ponuditi vsaj en izdelek iz določenih kategorij po vnaprej določeni ceni, kar naj bi ublažilo breme najranljivejših skupin. Seznam vključuje živila, kot so moka, riž, testenine, jogurt, suhomesnati izdelki, ribje konzerve, marmelada in meso. A tisto, kar je dvignilo največ prahu, je način izvedbe – trgovine, večje od 400 kvadratnih me

Na Hrvaškem, kjer se zadnje mesece visoke cene hrane in osnovnih potrebščin vse bolj zajedajo v družinske proračune, je za petek napovedan poseben upor – bojkot trgovin, ki naj bi državljanom omogočil, da izrazijo svoje nezadovoljstvo. A vprašanje ostaja: ali lahko enodnevna akcija dejansko prinese spremembe, ali pa gre zgolj za simbolno gesto, ki bo hitro utonila v pozabo? Protest prek nakupovalnih vozičkov Pozivi k bojkotu so v preteklih dneh zaokrožili po družbenih omrežjih, mobilnih aplikacijah in celo v neformalnih pogovorih med ljudmi. "Preskrbite se vnaprej, kot bi šlo za nedeljo, ko so trgovine zaprte. Če želite kaj doseči, storite to zdaj, sicer ne boste nikoli," poziva sporočilo, ki so ga prejeli številni uporabniki aplikacije WhatsApp. Avtorji, ki ostaj

Novo leto običajno prinese sveže začetke, a letošnje je očitno postreglo tudi z višjimi cenami sladkih pijač, ki burijo duhove. S spremembo davčne zakonodaje se je DDV za pijače z dodanim sladkorjem in sladili zvišal z znižane stopnje 9,5 % na splošno stopnjo 22 %. Na papirju se sliši preprosto – cena izdelka bi morala narasti za razliko v davčni stopnji. Pa je temu res tako? Izračun, ki razkriva vse Poglejmo preprost primer. Če je pollitrska plastenka ledenega čaja pred zvišanjem DDV stala 1 evro, je bil DDV pri 9,5 % približno 0,095 evra. To pomeni, da je bila končna cena izdelka 1,095 evra. Po dvigu DDV na 22 % se znesek davka poveča na 0,22 evra, kar bi dvignilo končno ceno na 1,22 evra. Tako je dvig razumljiv, saj temelji zgolj na davčni spremembi – to

Ko so trgovine uvedle samopostrežne blagajne, so bile videti kot tehnološki čudež – priročne, hitre, učinkovite. A pod bleščečo površino te inovacije se skriva nepričakovana težava, ki je trgovce po vsem svetu spravila na rob obupa: množične tatvine, ki izkoriščajo pomanjkljivosti teh sistemov. Eden najbolj razširjenih načinov zlorabe je tako imenovani "banana trik", kjer kupci namerno izberejo cenejšo možnost na zaslonu, da prihranijo nekaj evrov – ali pa preprosto ne plačajo. Banana trik: Pametna goljufija ali kaznivo dejanje? Ime "banana trik" izhaja iz enega najbolj klasičnih primerov zlorabe: kupec na tehtnici skenira drag izdelek, na primer avokado ali mango, vendar na zaslonu izbere cenejšo možnost – banane. Na prvi pogled morda neškodljivo poče