12. januar ni zgolj običajen dan v koledarju, temveč dan, ki je bogat z zgodovinskimi in kulturnimi dogodki. Včasih se zdi, da te dni pogosto ne opazimo, vendar so tisti, ki se zavedajo pomena preteklosti, pogosto tudi najbolj pripravljeni oblikovati prihodnost. Danes ni le datum, ki obeležuje prireditve, ampak tudi dan, ki nas postavlja pred vprašanje, kaj vse še cenimo in kako lahko še bolj cenimo vse, kar nas obdaja. Oglejmo si, kaj vse se je zgodilo na ta dan in kako vpliva na naš pogled na svet.

Slovenski kulturni dogodek: Baročna glasba, ki presega meje

Za ljubitelje klasične glasbe je 12. januar zagotovo dan, ki ga ne gre zamuditi. V Ljubljani se namreč začenja 10. filharmonični festival baročne glasbe, ki bo potekal do 17. januarja. Zdi se, da so tovrstni dogodki pri nas vedno posebej obdarjeni z eleganco in značajem, a ko se enkrat usedemo v dvorano, začnemo razmišljati – je to še vedno način, kako se povežemo s preteklostjo?

Bistvo festivala je zagotovo ponujanje vrhunskih koncertov, ki obiskovalcem omogočajo, da izkusijo globoko povezavo z glasbenimi zakladi iz baročnega obdobja. In vse bi bilo v redu, če ne bi občutek včasih deloval kot spomin na preteklost, kot dogodek, ki je skoraj bolj pomemben zaradi svojega družbenega statusa kot pa zaradi same glasbe.

Poglejmo resnici v oči – ali res obiskujemo te koncertne dvorane, da bi se obogatili z novo izkušnjo, ali pa želimo zgolj pokazati, da smo kulturno napredni? Je slovensko kulturno življenje danes le še priložnost za bleščeče obleke in “fotografije za družbeni status”? Zdi se, da smo včasih bolj navajeni, da glasba pomeni nekaj, kar presega samo zvočne valove – da pomeni “pripadnost” nečemu večjemu, vendar ali smo še vedno pripravljeni na pravo izkušnjo?

Astrološki premik – Severni vozel vstopa v Ribe: duhovna preobrazba ali le kozmična moda?

Tisti, ki verjamejo v astrološke napovedi, se bodo 12. januarja zagotovo spraševali, kaj prinaša premik Severnega vozla v Ribe. To je en tistih trenutkov v letu, ko se zdi, da smo vsi povabljeni na duhovno preobrazbo, da se za nekaj časa spustimo globoko v sebe in se vprašamo o svojem življenju, svoji poti in svojih prioritetah. Ampak, ali pa morda vse to preprosto pomeni še eno modno astrološko muho?

Severni vozel v Ribah naj bi prinesel več introspekcije, duhovne rasti in preusmeritve fokusa na notranje svetove, vendar, ali smo si res pripravljeni vzeti čas za to? Prihaja obdobje, ko naj bi razmislili o svoji duhovnosti, vendar se vprašanje postavi – kako naj se osredotočimo na te “globoke” spremembe, če smo nenehno bombardirani z vsakodnevnimi nalogami in digitalnimi “pomembnostmi”?

Ljudje se morda res lahko sprašujejo, kaj pomeni ta premik za njih, vendar ni nujno, da je vse tako preprosto. In če smo iskreni, je težko verjeti, da planetarni premik zares pomeni pomembno preobrazbo, ko smo večino časa prepojeni s “hitro” vsakdanjo realnostjo. Na koncu ostane nekaj vprašanj, ali pač – se bomo dejansko potopili v globlje, duhovno razmišljanje, ali pa bomo spet hitro pobegnili v površinske misli, ki nas spremljajo skozi vsakodnevno življenje?

Aljažev stolp na Triglavu: Slovenska planinska dediščina, ki postaja “turistična obveznost”

12. januar tudi obeležuje 130-letnico postavitve Aljaževega stolpa na Triglavu, simbol slovenskega planinstva. Zgodovinsko gledano je bil Triglav vedno “gorska duša” Slovenije, njena znamenita gora, ki je za mnoge Slovence postala nekakšen nacionalni simbol, skoraj religiozni cilj. Vse lepo in prav, vendar se ne moremo znebiti občutka, da je obisk Triglava danes bolj kot ne “turistična obveznost” kot pa resnično strast do gore.

Triglav je še vedno pomemben, vendar se zdi, da je danes postal manj “gorska izkušnja” in več “potrošniška destinacija”. Zakaj? Ker vse prevečkrat opazimo ljudi, ki na Triglav ne gredo zaradi ljubezni do narave in gora, ampak zaradi tega, da se “prehvalijo” s tem na družbenih omrežjih. Kje je torej tisti duh slovenske gore, ko pa postaja vse bolj priljubljena za “selfie” destinacijo?

Obletnica postavitve stolpa je priložnost za spomin na našo zgodovino, vendar vprašanje ostaja – ali še vedno gojimo to strast do gora, ki so nas nekoč zaznamovala, ali pa se z gorskimi simboli bolj povežemo v svetu, ki vse bolj teži k površinski izkušnji?

Muzeji: Kulturna dediščina ali turistična destinacija?

Vzporedno z vsemi temi dogodki pa se na 12. januar spominjamo še Dneva odprtih vrat v Slovenskem etnografskem muzeju. Muzeji so včasih bili prostori, kjer se je zbiralo znanje in se spoznavalo zgodovino, a danes – ali niso pogosto le še ena turistična točka? Zdi se, da te kulturne ustanove postajajo vse bolj “obveza”, kot pa pravo spoznavanje in razumevanje naše preteklosti. Ali Slovenci še vedno razumemo, kdo smo, ali pa se vse skupaj spreminja v zgolj en obiskovalni paket?

Zdi se, da muzeji in kulturni dogodki pogosto ne dosežejo tiste globine, ki bi jo pričakovali, saj se sprašujemo, ali so obiskovalci sploh pripravljeni za resnično izkušnjo ali pa si želijo zgolj površinskega kulture, brez pravega angažmaja. Če bi bili muzeji resnično temelj naše zgodovine, ali ne bi morali biti sposobni spodbuditi večje strasti in zanimanja za to, kdo smo in od kod prihajamo?

Ali smo pripravljeni živeti s preteklostjo in prihodnostjo hkrati?

12. januar je dan, ki nas opominja, da smo še vedno prepleteni z zgodovino, kulturo in duhovnostjo, vendar vedno bolj postajamo “potrošniški” obiskovalci, namesto da bi iskali globlji smisel v teh tradicijah. Kako bomo odgovorili na te izzive? Se bomo poglobili v kulturo in zgodovino, ali pa bomo le nadaljevali z rutino in površinskim pristopom do življenja? Danes smo na prelomni točki, kjer imamo priložnost, da se odločimo, ali bomo le sledili dogodkom, ali jih bomo dejansko izkoristili za globljo refleksijo o sebi in svetu okoli nas.

Napisal: E. K.

Vir: www, Pixabay

Na območju Triglava trenutno poteka obsežna iskalna akcija za 33-letnim tujim pohodnikom, ki se ni vrnil v dolino po vzponu iz doline Krma. Pohodnik je izginil v noči s petka na soboto, ko se je odpravil proti Triglavu in vmes prenočil na Kredarici. Njegovo vozilo so našli na izhodišču poti v dolino Krmi, oblečen pa naj bi bil v sivo-zelena oblačila in nosil modri nahrbtnik. Kljub obsežnim iskalnim naporom, ki vključujejo sodelovanje gorskih reševalcev iz Mojstrane in policijskega helikopterja z dežurno ekipo, pohodnika do zdaj še niso našli​.

Medtem je bila v ločeni intervenciji iz Triglava evakuirana tudi dvojica nizozemskih pohodnic, ki sta zaradi močno poslabšanih vremenskih razmer obtičali v Domu Valentina Staniča pod Triglavom. Zaradi snega in nizkih temperatur se nista mogli varno vrniti v dolino, saj nista imeli ustrezne zimske opreme. Po treh dneh je bila izvedena evakuacija s helikopterjem, pri čemer so reševalci opozorili na nevarne zimske razmere, ki vključujejo sneg in led, kar zahteva popolno zimsko opremo za gibanje v visokogorju​.

Policija ob tem znova opozarja, da razmere v visokogorju niso več poletne in so izjemno nevarne. Pohodnikom svetujejo popolno zimsko opremo, kot so dereze in cepin, saj lahko tudi manjše napake privedejo do hudih nesreč. Na poti je pogosta ledena podlaga in močni vetrovi, kar še dodatno otežuje gibanje po gorah. Policija hkrati opozarja, da tako imenovane “mini dereze” niso primerne za strmejše poti in zahtevne vzpone​.

Iskalna akcija za pogrešanim pohodnikom se nadaljuje, pristojni pa vse, ki imajo kakršnekoli informacije, prosijo, naj jih posredujejo Policijski upravi Kranj. Reševalci si prizadevajo iskati in najti pogrešanega kljub zahtevnim razmeram, saj časovni pritisk narašča zaradi nepredvidljivih vremenskih sprememb v gorah.

Vir: PU Kranj, foto: simbolična fotografija, Freepik

Slovenija, majhna, a izjemno raznolika država v srednji Evropi, je skriti dragulj, ki čaka, da ga odkrijete. Kljub svoji majhnosti, Slovenija ponuja spektakularno naravo, bogato kulturno dediščino in prijazne domačine. Obkrožena z Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, je Slovenija destinacija, ki jo pogosto spregledamo, a ko jo enkrat obiščete, boste zagotovo očarani.

V tem članku bomo razkrili 10 razlogov, zakaj bi morala biti Slovenija vaša naslednja počitniška destinacija in kaj vse ta čudovita dežela ponuja. Še več destinacij, pa lahko najdete tukaj.

1. Očarljiva Ljubljana – zelena prestolnica Evrope

Ljubljana, glavno mesto Slovenije, je majhno, a izjemno očarljivo mesto, ki v sebi združuje bogato zgodovinsko dediščino in sodobne urbane trende. Mesto je zelo priljubljeno med obiskovalci, saj slovi po svoji zeleni politiki in pešcem prijazni infrastrukturi. To je eden od razlogov, da je Ljubljana prejela prestižni naziv Zelena prestolnica Evrope leta 2016.

Ljubljanski grad, ki kraljuje nad mestom, ponuja obiskovalcem čudovit razgled na celotno staro mestno jedro. V starem delu mesta lahko občudujete baročne zgradbe, uživate ob kavarnicah ob Ljubljanici ali se sprehajate po slikovitih ulicah, ki so polne zanimivih trgovin in galerij. Pomembna točka mesta je tudi Tromostovje, ki ga je zasnoval znameniti slovenski arhitekt Jože Plečnik. Most je pravo umetniško delo in ikona Ljubljane, ki jo vsak obiskovalec preprosto mora videti.

V Ljubljani ne boste uživali le v lepoti mesta, temveč tudi v njegovem sproščenem vzdušju, kjer se zgodovina in sodobnost srečujeta na vsakem koraku. Pred obiskom Ljubljane, pa si poglejte še ta videoposnetek, za dodatne nasvete.

2. Bled: pravljično jezero z otokom

Bledsko jezero je eden najbolj prepoznavnih simbolov Slovenije, znano po svoji izjemni naravni lepoti in romantični pokrajini. S kristalno čistimi vodami in majhnim otočkom, kjer se nahaja cerkev Marijinega vnebovzetja, je Bled ena najlepših destinacij v Evropi. Legenda pravi, da če pozvonite na cerkven zvon, se vam bo uresničila želja.

Jezero je obdano z veličastnimi gorami in gozdovi, kar ustvarja popoln okvir za sprehode ali kolesarjenje okoli jezera. Za tiste, ki iščejo večjo pustolovščino, je na voljo veslanje do otoka, kjer lahko uživate v čudovitem pogledu na okolico. Bled ponuja tudi plavanje v poletnih mesecih, kar je pravi užitek v osvežujoči vodi jezera.

Če se odločite obiskati Bled, je nepogrešljiva tudi pokušina znamenite blejske kremne rezine, ki je postala simbol kulinarike tega kraja. Ta sladka poslastica vas bo zagotovo navdušila.

3. Slovenske Alpe: raj za pohodnike in smučarje

Slovenske Alpe, še posebej Julijske Alpe, so pravi raj za ljubitelje narave in aktivnosti na prostem. Kar 60 % Slovenije pokrivajo gore in gozdovi, kar pomeni, da je pohodništvo zelo priljubljena dejavnost tako med domačini kot turisti. Najvišja točka v Sloveniji je Triglav, ki se dviga kar 2864 metrov nad morjem in leži v osrčju Triglavskega narodnega parka. Ta park je eden najstarejših narodnih parkov v Evropi in nudi številne pohodniške poti za vse nivoje zahtevnosti.

Pozimi pa Slovenske Alpe postanejo pravo zimsko čudežno deželo za smučarje in deskarje na snegu. Kranjska Gora in Vogel sta priljubljena smučarska središča, ki ponujata odlično urejene smučarske proge za smučarje vseh ravni. Ne glede na to, ali ste začetnik ali izkušen smučar, boste tukaj našli idealne pogoje za nepozabno zimsko avanturo.

4. Prekrasne jama Postojna in Škocjan

Slovenija je znana po svojem kraškemu svetu, ki skriva nekaj najlepših podzemnih jam na svetu. Postojnska jama, ena največjih in najbolj obiskanih kraških jam, je prava čudežna dežela, kjer se obiskovalci lahko popeljejo z vlakom skozi spektakularne kapniške formacije. V tej jami boste našli tudi edinstveno bitje, imenovano človeška ribica (proteus), ki je značilno za to okolje.

Škocjanska jama je prav tako izjemna. Zaradi svoje naravne lepote in geološkega pomena je uvrščena na seznam Unescove svetovne dediščine. Jama je znana po podzemni reki Reki. Ta teče skozi ogromne dvorane in globoke kanjone. Obiskovalcem ponuja nepozabno doživetje skrivnostnega podzemnega sveta.

Obisk teh jam je obvezen za vse ljubitelje narave in tiste, ki želijo spoznati bogato naravno dediščino Slovenije.

5. Piran: slovenska obala v mediteranskem slogu

Čeprav Slovenija nima dolge obale, se Piran uvršča med najlepša obalna mesta v celotnem jadranskem prostoru. To srednjeveško mesto, ki je bilo nekoč pod vplivom Beneške republike, je pravi dragulj s svojo beneško arhitekturo, ozkimi kamnitimi ulicami in čudovito promenado ob morju.

V Piranu boste uživali v sproščenem mediteranskem vzdušju. Lahko posedite v eni izmed številnih restavracij in poskusite sveže morske jedi. Med priljubljenimi so školjke, ribe in druge lokalne specialitete. Piran je tudi odlična destinacija za ljubitelje kulturne dediščine. Mesto skriva številne cerkve, muzeje in galerije, ki pričajo o bogati zgodovini tega območja.

Ob sončnih zahodih pa se Piran spremeni v pravo romantično destinacijo, kjer se lahko sprostite ob pogledu na neskončno modrino morja.

6. Slovenija: kultura in zgodovina

Slovenija je skozi zgodovino doživela številne vplive različnih kultur, kar se odraža v bogati kulturni dediščini države. Gradovi, cerkve in stara mestna jedra so priče preteklih obdobij in pričajo o dolgi in zanimivi zgodovini Slovenije. Eden izmed najbolj fascinantnih gradov je Predjamski grad, ki je vklesan v pečino in ponuja edinstveno izkušnjo srednjeveškega življenja.

V slovenskih mestih, kot so Škofja Loka, Ptuj in Celje, lahko raziskujete srednjeveške ulice, kjer se srečata preteklost in sedanjost. Mnogi muzeji in galerije po vsej državi hranijo dragocene zbirke umetnosti in zgodovinskih artefaktov, ki obiskovalcem ponujajo vpogled v razvoj slovenske kulture.

Med najbolj znanimi ustanovami je Narodni muzej Slovenije, kjer si lahko ogledate bogato zbirko zgodovinskih najdb in spoznate razvoj slovenskega naroda skozi čas.

7. Gastronomija: okusi Slovenije

Slovenska kulinarika je odraz njene geografske lege in zgodovinskih vplivov sosednjih držav, kot so Italija, Avstrija in Madžarska. Tradicionalne slovenske jedi so močno povezane z naravo, saj temeljijo na lokalno pridelanih sestavinah in tradicionalnih receptih. Vsaka slovenska regija ima svoje značilne jedi, ki ponujajo edinstvene okuse.

Med najbolj priljubljenimi slovenskimi jedmi so kranjska klobasa, žlikrofi (polnjeni testenini iz Idrije) in jota, enolončnica iz kislega zelja, fižola in krompirja. Sladkosnedi pa se bodo navdušili nad prekmursko gibanico, ki je bogata večplastna sladica, polnjena z makom, orehi, jabolki in skuto.

Slovenija je postala tudi prepoznavna na svetovnem kulinaričnem zemljevidu. V zadnjih letih je prejela naziv Evropska gastronomska regija 2021, kar dokazuje, da slovenski kuharji ustvarjajo vrhunske jedi, ki navdušujejo domače in tuje goste.

8. Slovenija: terme in zdravilišča

Slovenija slovi po svojih naravnih termalnih vrelcih, ki so pravi raj za sprostitev in zdravje. Terme, kot so Rogaška Slatina, Moravske Toplice in Dolenjske Toplice, nudijo obiskovalcem sproščujoče termalne kopeli, masaže in wellness tretmaje, ki pomagajo pri obnovi telesa in duha.

Naravne termalne vode v Sloveniji so znane po svojih zdravilnih lastnostih, zato so priljubljena destinacija tako med domačini kot tujci, ki si želijo izboljšati svoje zdravje ali preprosto uživati v prijetni sprostitvi.

Poleg termalnih kopeli številne slovenske terme ponujajo tudi sodobne wellness programe, ki vključujejo masaže, aromaterapije, fizioterapijo in druge zdravilne tretmaje. Rogaška Slatina, ki je znana po svoji edinstveni mineralni vodi Donat Mg, je ena najbolj priznanih termalnih destinacij v Sloveniji, kjer lahko poleg kopanja v termalnih bazenih uživate tudi v pitju zdravilne vode, ki je bogata z magnezijem.

Termalna zdravilišča v Sloveniji so odlična izbira za vse, ki si želijo razvajanja v naravnem okolju. Obkrožena so z neokrnjeno naravo, kar ponuja popolno harmonijo med fizično in duhovno sprostitvijo. Če iščete destinacijo, kjer se boste lahko popolnoma odklopili od vsakodnevnih skrbi in se ponovno povezali s seboj, so slovenske terme popolna izbira.

9. Ekoturizem in zelena Slovenija

Slovenija se ponaša z nazivom zelene destinacije in je ena izmed najbolj trajnostno usmerjenih držav na svetu. Trajnostni razvoj je v Sloveniji zelo pomemben, kar se kaže tudi v njenih prizadevanjih za ohranjanje narave in spodbujanje ekoturizma. Ta koncept spodbuja spoštljiv odnos do okolja in zmanjšuje negativen vpliv na naravo, kar je pomembno tako za lokalne skupnosti kot tudi za obiskovalce.

Številne ekološke kmetije in eko nastanitve po vsej državi obiskovalcem omogočajo pristno izkušnjo narave in lokalnega življenja. Na ekoloških kmetijah lahko okusite sveže pridelano hrano, kot so domači siri, mesni izdelki in zelenjava, ki so pridelani na trajnosten način. Kmetije ponujajo tudi različne aktivnosti, kot so sprehodi po naravi, jahanje konj ali celo sodelovanje pri vsakodnevnih kmečkih opravilih, kar je odlična priložnost za obiskovalce, da se povežejo z naravo in lokalno skupnostjo.

Slovenija je tudi dom številnih naravnih parkov, kjer so okolju prijazne prakse v ospredju. Triglavski narodni park, ki ga pogosto omenjamo zaradi njegovih naravnih lepot, je eden izmed najpomembnejših primerov trajnostnega razvoja v Sloveniji. Tu se narava ohranja v svoji prvinski obliki, obiskovalci pa so spodbujeni, da uživajo v okolju na način, ki ne škoduje ekosistemu.

10. Prijaznost in gostoljubje domačinov

Eden izmed glavnih razlogov, zakaj se obiskovalci zaljubijo v Slovenijo, je prijaznost in gostoljubje domačinov. Slovenci so znani po tem, da so topli in odprti ljudje, ki radi sprejmejo goste in jih z veseljem povabijo k raziskovanju svoje dežele. Gostoljubje se v Sloveniji izraža na vseh ravneh – od prijaznih nasmehov na ulici do odprtosti, ko gre za delitev lokalnih zgodb in nasvetov, kam se odpraviti in kaj doživeti.

Veliko Slovencev govori več tujih jezikov, kar pomeni, da se boste kot turist v Sloveniji zlahka sporazumevali, ne glede na to, od kod prihajate. Angleščina je široko razširjena, prav tako nemščina, italijanščina in hrvaščina. Ta večjezičnost domačinov pomeni, da lahko brez težav komunicirate, povprašate za nasvet ali pa preprosto uživate v sproščenem klepetu z lokalnimi prebivalci.

Slovenci so tudi zelo ponosni na svojo kulturno dediščino in jo z veseljem delijo z obiskovalci. To pomeni, da boste pogosto naleteli na ljudi, ki vam bodo z veseljem pripovedovali zgodbe o svojem kraju, njegovih znamenitostih in posebnostih. V Sloveniji boste vedno naleteli na prijazne in gostoljubne ljudi, ki bodo poskrbeli, da se boste počutili kot doma.

Slovenija: Zakaj jo obiskati?

Slovenija je resnično skriti dragulj Evrope, ki ponuja nekaj za vsakogar. Od osupljive narave, bogate kulturne dediščine, izvrstne kulinarike do trajnostnega turizma in prijaznih domačinov – vse to je Slovenija. Če iščete destinacijo, ki združuje vse te elemente, je Slovenija popolna izbira za vaše naslednje potovanje.

Če še vedno niste prepričani, kaj si ogledati na naslednjem potovanju, je čas, da odkrijete to izjemno deželo in se prepričate sami, zakaj Slovenija postaja ena izmed najbolj priljubljenih turističnih destinacij v Evropi.

Napisal: E. K.

Vir: www, Pexels

slovenija-ljubljana

slovenija-prikazna

slovenija-triglavski-park

slovenija-kranjska-klobasa

slovenija-piran

slovenija-postojna

slovenija-bled

Lahki bi rekli, da je Alojz Žakelj poseben Slovenec. Živi namreč na kar 2.530 metrih nadmorske višine in to v bivaku. Gre za najvišje ležeč bivak v Sloveniji, s tem pa je gospod Alojz človek, ki živi na domovanju z največjo nadmorsko višino v naši državi. Njegovo življenje je tako kot domovanje zares posebno, njegov vsakdan pa si lahko ogledate v spodnjem posnetku.

Prednosti in izzivi življenja v bivaku

Življenje v bivaku je izkušnja, ki ponuja edinstveno povezavo z naravo, vendar prinaša tudi številne izzive. Bivak je običajno majhno, osnovno zavetišče, ki ga uporabljajo planinci, plezalci ali pohodniki v gorah, ko potrebujejo zaščito pred vremenskimi vplivi in varno mesto za prenočitev.

Neposredna povezanost z naravo: bivanje v bivaku omogoča, da ste nenehno v stiku z naravo, kar je za mnoge zelo pomirjujoče in prinaša občutek svobode.

Enostavnost: vse, kar potrebujete, je preprosto in osnovno. Ni potrebe po elektriki, vodi ali drugih udobjih, kar zmanjšuje kompleksnost življenja.

Fizična in mentalna pripravljenost: življenje v takih razmerah vas prisili, da postanete bolj prilagodljivi in odporni, tako fizično kot mentalno.

A pozor, življenje v bivaku je precej drugačno od bivanja v hiši ali stanovanju, saj nudi le osnovno zaščito pred naravnimi elementi.

Pomanjkanje udobja: brez stalnega dostopa do osnovnih dobrin, kot so tekoča voda, elektrika in toplotna izolacija, je bivanje lahko zelo neudobno, še posebej v hladnih in mokrih razmerah.

Varnost: v ekstremnih vremenskih pogojih bivak morda ne bo dovolj zaščiten, kar lahko predstavlja nevarnost za zdravje in življenje.

Omejen prostor: bivaki so običajno zelo majhni, kar pomeni, da ni prostora za več stvari. Prav tako je težko imeti družbo, saj je prostor omejen na nekaj oseb.

Dolgotrajnost: Čeprav je bivak lahko odličen za kratkoročno uporabo, dolgotrajno življenje v njem lahko postane zelo zahtevno in izolirajoče.

Življenje v bivaku je torej za nekatere izziv, za druge pa način, kako se odmakniti od vsakdanjega stresa in uživati v preprostosti bivanja v naravi. Pomembno pa je, da se pred takšno odločitvijo dobro pripravite in upoštevate vse morebitne nevarnosti in neprijetnosti.

su; Foto: YouTube