SLOVENIJA – Na začetku letošnjega leta je v Sloveniji prebivalo za 10,1 % več moških kot leta 1991. Povečanje števila moških je predvsem posledica naraščanja tujih državljanov, kar je razkril Statistični urad RS ob mednarodnem dnevu moških. Objava je sprožila živahno razpravo in deljena mnenja na družbenih omrežjih, pri čemer se v javnosti odpirajo vprašanja o vplivu priseljevanja na slovensko družbo.

Povečanje števila moških – demografski trend ali nevarnost?

Statistični podatki kažejo, da se je število moških v Sloveniji v zadnjih treh desetletjih povečalo za skoraj 10 %. Glavni razlog za to je priseljevanje tujih državljanov, med katerimi prevladujejo moški. Na začetku leta 2024 je bilo v Sloveniji 1.063.271 moških, kar potrjuje, da demografski trendi niso naključni, temveč rezultat konkretnih družbenih in gospodarskih dejavnikov (poroča stat.si).

Večina priseljencev prihaja zaradi zaposlitve, saj slovensko gospodarstvo potrebuje delovno silo, zlasti v gradbeništvu, logistiki in proizvodnji. Skoraj polovico vseh tujih delavcev predstavljajo državljani Bosne in Hercegovine, sledijo jim delavci iz Srbije, Kosova in Severne Makedonije. Prisotnost teh delavcev ni le statistični podatek, ampak bistven del delovanja gospodarstva.

Na začetku letošnjega leta je bilo v Sloveniji za 10,1 % več moških kot leta 1991, glavni razlog pa je naraščanje števila tujih državljanov. https://t.co/1Y8RtCgJhq

— Statistični urad RS (@StatSlovenija) November 15, 2024

Kaj pravijo Slovenci?

Objava Statističnega urada je hitro pritegnila pozornost na družbenih omrežjih, kjer je povzročila številne razprave. Nekateri uporabniki so izražali zaskrbljenost in celo odkrito ksenofobijo:

• “Veliko muslimanskih vojakov so uvozili, na sociali čakajo na povelje,” je zapisala ena od uporabnic, kar nakazuje, da del javnosti priseljevanje dojema kot varnostno grožnjo. (objavljeno na Twitterju)
• Drugi pa so mnenja, da so ti podatki manipulirani: “Tole je pa neumna izmišljotina,” je zapisal uporabnik, ki ne verjame v verodostojnost uradnih statistik.

Takšni odzivi razkrivajo globoko nezaupanje v institucije ter strah pred spremembami. Vendar pa je treba poudariti, da so priseljenci pogosto zaposleni v sektorjih, kjer je lokalne delovne sile premalo. Tudi njihov delež v populaciji (okoli 11 %) je še vedno relativno nizek glede na evropsko povprečje.

Tudi kaj dobrega?

Povečanje števila priseljencev prinaša izzive, a tudi koristi. Gospodarska rast Slovenije bi brez tuje delovne sile lahko zastala, saj so številna podjetja odvisna od migrantov, ki zapolnjujejo vrzeli na trgu dela. Ob tem pa se odpirajo vprašanja o integraciji, kulturni raznolikosti in enakopravnosti.

Demografski podatki kažejo, da se število žensk v Sloveniji povečuje počasneje kot število moških, kar je posledica večjega priseljevanja moških. To lahko vpliva na socialno strukturo družbe, saj so kulturne razlike in neenakomeren spolni delež lahko izziv za dolgoročno kohezijo.

Kritiki pogosto povezujejo priseljevanje z varnostnimi tveganji, vendar pa podatki tega ne podpirajo. Med tujimi državljani je večina delovno aktivnih posameznikov, ki prispevajo k plačevanju davkov in prispevkov, kar koristi celotni državi, poudarja Statistični urad RS v svojih analizah. Poleg tega ima Slovenija stroge pogoje za pridobitev dovoljenja za bivanje in delo, kar zagotavlja nadzor nad migracijskimi tokovi (poroča stat.si).

Kaj nas čaka v prihodnosti?

Slovenija bo v prihodnjih letih še naprej potrebovala tujo delovno silo, saj se sooča z izzivi, kot so staranje prebivalstva, upad rodnosti in pomanjkanje delovne sile. Demografske spremembe bodo zato igrale ključno vlogo pri oblikovanju prihodnje politike.

Namesto da se osredotočamo na strah in predsodke, je pomembno, da se razprava vodi na podlagi dejstev in rešitev. Le tako lahko zagotovimo, da bodo demografske spremembe koristile vsem prebivalcem, ne glede na njihov izvor.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www

Z današnjim dnem so se začele uporabljati določbe zakona o tujcih, ki kot pogoj za dovoljenje za stalno prebivanje tujcev določajo znanje slovenskega jezika na osnovni ravni. Za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine pa je od danes pogoj znanje iz slovenskega jezika na preživetveni ravni.

O pogojih znanja jezika

Osnovna raven je raven A2 skupnega evropskega jezikovnega okvira. Preživetvena raven pa je temeljno sporazumevanje v slovenskem jeziku, omejeno na preproste, predvidljive, vsakodnevne situacije, v katerih je izražanje rutinsko in se ponavlja, so pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve.

Kot so navedli, se šteje, da polnoletni družinski član izpolnjuje pogoj znanja iz slovenskega jezika na preživetveni ravni, če predloži potrdilo o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na vsaj vstopni ravni, kot je določena s skupnim evropskim jezikovnim okvirom.

Tako za izpolnjevanje pogoja znanja slovenščine na preživetveni in kot osnovni ravni pa se šteje tudi, če je tujec sprejet v javno veljavne izobraževalne ali študijske programe v Sloveniji, ki se izvajajo v slovenskem jeziku in omogočajo pridobitev javno veljavne izobrazbe, ali je končal šolanje na kateri koli stopnji v Sloveniji oziroma osnovno ali srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom na območjih, na katerih živijo pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah, ali če je starejši od 60 let.

Pogoj znanja iz slovenskega jezika na preživetveni oziroma osnovni ravni izpolnjuje tudi tujec, ki je nepismen, se pa govorno sporazumeva v slovenščini, kar dokaže s potrdilom o uspešno opravljenem izpitu iz govornega sporazumevanja v slovenščini.

Pogoja znanja iz slovenskega jezika na preživetveni ravni za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine ni treba izpolnjevati polnoletnemu družinskemu članu tujca, ki je imetnik modre karte Evropske unije, dovoljenja za začasno prebivanje zaradi opravljanja dela na področju raziskav, višjega in visokega šolstva, dovoljenja za prebivanje, ki ga je zaradi opravljanja raziskovalnega dela izdala druga država članica EU, enotnega dovoljenja za osebo, premeščeno znotraj gospodarske družbe, ali dovoljenja za začasno prebivanje, če je to v interesu Slovenije.

Za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje pa pogoja znanja slovenskega jezika ni treba izpolnjevati tistim tujcem, ki se jim dovoljenje za stalno prebivanje lahko izda pred potekom petletnega neprekinjenega zakonitega prebivanja v Sloveniji.

Pogoja znanja slovenščine na preživetveni in osnovni ravni ni treba izpolnjevati tudi tujcem, ki zaradi okvar zdravja, ki onemogočajo sporazumevanje, niso sposobni opraviti izpita v zahtevani obliki.

Neformalni program vključil že čez 300 oseb

Preizkus znanja iz slovenskega jezika na preživetveni ravni izvajajo izobraževalne ustanove oziroma organizacije, ki izvajajo neformalne izobraževalne programe za odrasle za učenje slovenskega jezika. Tujcem sta na voljo brezplačen program učenja slovenskega jezika na preživitveni ravni in prvo opravljanje preizkusa znanja. Neformalni program, ki obsega 180 ur, po potrebi pa še dodatnih 60 ur, se je začel izvajati julija in je vključil že čez 300 oseb, so pojasnili na ministrstvu.

Preizkus znanja slovenskega jezika na osnovni ravni lahko tujci opravijo v ustanovah, ki izvajajo javno veljavni program izobraževanja slovenščina kot drugi tuj jezik. Tujci se lahko prvega preizkusa udeležijo brezplačno. Prav tako pa jim je na voljo tudi brezplačni program učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe v obsegu 180 ur, v letošnjem letu ga je obiskovalo že več kot 2500 udeležencev, so še navedli na ministrstvu.

STA, su; Foto: Shutterstock

Posredovali so zaradi nedovoljenih prehodov državne meje, javljajo s Policijske uprave Novo mesto, njihovo jutranje poročilo pa objavljamo v celoti.

NOVO MESTO – Policisti Policijske uprave Novo mesto so posredovali v 87 nujnih primerih in na številko 113 prejeli 227 klicev. Obravnavali so šest prometnih nesreč, v katerih je nastala premoženjska škoda. Zasegli so vozila dvema kršiteljema cestno prometnih predpisov, ki sta vozila brez veljavnih vozniških dovoljenj. Posredovali so zaradi desetih kršitev javnega reda in miru na javnih krajih in v zasebnih prostorih. S področja kriminalitete so obravnavali sume kaznivih dejanj groženj, vlomov in tatvin. Posredovali so zaradi nedovoljenih prehodov državne meje, javljajo s Policijske uprave Novo mesto, njihovo jutranje poročilo pa objavljamo v celoti.

KRIMINALITETA

Vlomi in tatvine

V Žužemberku je v noči na 18. 9. nekdo vlomil v gostinski lokal in odtujil predalnik z menjalnim denarjem. Z vlomom in tatvino je povzročil za okoli 800 evrov škode.

Na Kandijski cesti v Novem mestu je med 17. 9. in 18. 9. neznanec skozi okno vlomil v prodajalno in odtujil okoli 300 evrov.

V noči na 18. 9. je v Črnomlju nekdo vlomil v poslovne prostore prodajalne in odtujil denar in darilne bone. Z vlomom in tatvino je povzročil za okoli 1.600 evrov škode.

Okoli 12. ure je na parkirnem prostoru prodajalne na Šentjernejski cesti v Novem mestu nekdo iz odklenjenega osebnega avtomobila, s prednjega sedeža odtujil denarnico z gotovino in dokumenti. Lastnica je oškodovana za več kot 2.000 evrov.

Med 13. 9. in 18. 9. je v Ručetni vasi nekdo skozi okno vlomil v počitniško hišo. Odtujil ni ničesar, nastala je le premoženjska škoda, povzročena z vlomom.

S travnika pri naselju Šedem na območju Krškega je nekdo odtujil električnega pastirja in akumulator. Lastnika je oškodoval za 500 evrov.

PROMETNA VARNOST

Zaseg vozila

Policisti PP Črnomelj so med opravljanjem nalog v naselju Lokve okoli 10. ure ustavaljali voznika osebnega avtomobila Audi A4, ki sprva znakov policistov ni upošteval in je nadaljeval z vožnjo. Zapeljali so za njim, ga ustavili in ugotovili, da 32-letni kršitelj nima veljavnega vozniškega dovoljenja. Vozil je neregistriran in nezavarovan avtomobil, na katerem ni bilo nameščenih registrskih tablic. Avtomobil so mu zasegli in o kršitvah z obdolžilnim predlogom seznanili sodišče. Določila Zakona o pravilih cestnega prometa, Zakona o motornih vozilih in Zakona o voznikih z ugotovljene kršitve določajo globo v višini 2.240 evrov.

MEJNE ZADEVE IN TUJCI

Nedovoljeni prehodi meje

Policisti so na območju PP Brežice (Dobova, Obrežje, Slovenska vas, Loče, Mihalovec, Podgračeno, Čatež ob Savi, Stara vas, Brezovica na Bizeljskem) izsledili in prijeli 52 državljanov Sirije, 37 državljanov Afganistana, 14 državljanov Kitajske, deset državljanov Bangladeša, deset državljanov Turčije, sedem državljanov Maroka, šest državljanov Burundija, šest državljanov Indije, štiri državljane Nepala, tri državljane Somalije, dva državljana Egipta, dva državljana Kube, dva državljana Pakistana, državljana Palestine in državljana Irana. Na območju PP Črnomelj (Preloka) so prijeldeset državljanov Turčije in državljana Afganistana. Policijski postopki s tujci, ki so nedovoljeno vstopili v Slovenijo, še niso zaključeni.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: www

V jutranjih urah 12. septembra so metliški policisti naleteli na presenetljivo in nevarno situacijo. Voznik osebnega avtomobila Škoda Octavia z bosanskimi registrskimi oznakami se ni želel ustaviti in je skušal zbežati pred roko pravice. Ko je policija končno ustavila avto, so odkrili, da je prevažal kar 11 tujcev, ki so nedovoljeno vstopili v Slovenijo. Kaj se je dogajalo tistega jutra in kakšne posledice bodo sledile?

Beg pred policijo: Akcijski lov po cesti in bežanje v gozd

Dogodek se je začel okoli šestih zjutraj, ko so policisti Policijske postaje Metlika na območju Krasinca skušali ustaviti osebno vozilo, ki je bilo na videz sumljivo. Voznik je ignoriral policijske znake in raje pritisnil na plin, kar je sprožilo divji lov. Policisti so ga zasledovali proti Podzemlju, vendar je situacija kmalu postala še bolj dramatična. Voznik je ustavil avto in se odločil za pobeg na lastnih nogah. Skok v neznano – gozd pri kraju Grm je postal njegovo skrivališče, vendar ne za dolgo.

Policisti so se hitro organizirali in pričeli preiskovati okolico, vključno z gostim gozdom, kamor je zbežal voznik. 23-letni državljan Bosne in Hercegovine je poskušal najti zatočišče v naravi, vendar mu je kmalu zmanjkalo sreče. Policija ga je izsledila in prijela, kar je pomenilo konec njegovega bega. A zgodba tukaj ni končana – pravzaprav se je šele začela.

Šokantno odkritje: 11 tujcev v vozilu

Med postopkom so policisti odkrili, da voznik ni bil sam. V avtomobilu je prevažal kar 11 državljanov Turčije, ki so nedovoljeno prečkali slovensko mejo. To je pomenilo, da niso imeli ustreznih dokumentov ali dovoljenja za vstop v Slovenijo. Nedovoljen vstop v državo in tihotapljenje ljudi sta kaznivi dejanji, ki ju slovenska zakonodaja strogo preganja.

Tihotapec, državljan Bosne in Hercegovine, se ni zavedal, da bo policija tako hitro ukrepala. Po prijetju so mu odvzeli prostost, ga pridržali in zasegli njegovo vozilo, ki je bilo uporabljeno za nezakonito prevažanje tujcev. Zdaj ga čaka kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države, kar pomeni, da bo moral stopiti pred preiskovalnega sodnika.

Kaj sledi za tujce?

Medtem ko je voznik že v policijskih rokah, se postopki za tujce še nadaljujejo. Policija še vedno preiskuje okoliščine njihovega vstopa v Slovenijo in morebitne povezave z organizirano mrežo tihotapcev. Državljani Turčije se bodo verjetno soočili z deportacijo nazaj v svojo domovino, vendar pa bodo postopki temeljiti in usklajeni z mednarodnimi pravili ter slovenskimi zakoni.

Slovenska meja pod drobnogledom

Ta dogodek je le eden izmed mnogih, ki nakazujejo, kako velik problem je tihotapljenje ljudi v današnjem času. Slovenija, kot del schengenskega območja, se redno sooča s poskusi nedovoljenega prehajanja meja, predvsem na območjih, kjer so meje težko nadzorljive. Policija je v zadnjih letih okrepila svoje nadzorne zmogljivosti, vendar tihotapci iščejo vedno nove načine, kako prelisičiti organe pregona. Primer, kot je ta, le še dodatno poudarja potrebo po stalnem nadzoru in izboljšanju varnostnih mehanizmov na slovenskih mejah.

Policisti PP Metlika so z odločnim in učinkovitim ukrepanjem preprečili še en poskus nedovoljenega prehoda meje. Tihotapci, kot je prijeti državljan Bosne in Hercegovine, pogosto podcenjujejo hitrost in učinkovitost slovenskih policistov, ki so odločni v boju proti nezakonitemu prehajanju meja. Slovenija kot schengenska država namreč nosi odgovornost ne le do svojih državljanov, ampak tudi do širše Evropske unije. Dogodki, kot je ta, nas opominjajo, da je nadzor meja ključen za varnost in stabilnost celotne regije.

Za 23-letnega tihotapca in 11 tujcev bo zgodba verjetno imela resne pravne posledice. Medtem pa se slovenska policija ne bo ustavila pri tem – nadzor nad mejnimi prehodi se nadaljuje, s ciljem preprečiti vsakršno obliko nedovoljenega prehoda in zaščititi suverenost države.​

Napisal: N. Z.

Vir: PP Metlika