Javili so se nam glede (sporne) učiteljice v Šentilju, šola pravi, da težave ni

ŠENTILJ – Kdo bo zaščitil slovenski jezik v šolah? Na ministrstvu in občini pravijo, da “niso odgovorni”, šola težave zanika, inšpektorat pa (še vedno) molči

Pristojni molčijo ali odgovarjajo le napol

Po tem, ko je v javnost prišla informacija o spornem jezikovnem izražanju učiteljice na Osnovni šoli Rudolf Maister v Šentilju, so se pojavila številna vprašanja. Starši učencev drugega razreda so ogorčeni in se sprašujejo, ali je zares primerno, da učiteljica v šoli uporablja besede, kot so “dođi ovamo,” “ne znaš ništa” in druge, ki niso značilne za slovenski jezik. Po njihovih besedah naj bi učiteljica pri poučevanju slovenščine celo opuščala dvojino – eno od ključnih posebnosti slovenščine. Na portalu Nadlani.si smo tako naslovili vprašanja na več pristojnih institucij, da bi razjasnili, kaj se pravzaprav dogaja in kdo je odgovoren za nadzor nad kakovostjo izobraževanja na tej šoli.

V Šentilju učiteljica, ki ne govori slovensko? Odmeva “dođi ovamo,” “ne znaš ništa” in “nemoj”

Šola pravi, da težave NI

Starši naj bi bili zgroženi nad dejstvom, da učiteljica uporablja izraze, kot so “dođi ovamo,” “ne znaš ništa,” in druge besede, ki niso značilne za knjižno slovenščino, prav tako pa učiteljica naj ne bi uporabljala dvojine. Toda, po prejetem odgovoru šole, težava naj ne bi obstajala. V odgovoru šole so namreč zapisali, da učiteljica nima pomanjkljivega znanja slovenščine in da starši niso vložili nobene pritožbe. Učiteljica, ki jo starši omenjajo (in šola očitno ve, o kom je govora in kdo naj ne bi imel pomanjkljivega znanja slovenščine), naj bi bila zgolj nadomestna delavka, zaposlena od septembra letos, zaradi porodniškega dopusta redne učiteljice. Sporočili so tudi, da se s kadrovski stisko ne soočajo (poroča tajništvo OŠ Rudolfa Maistra). Ob tem se poraja vprašanje, če kadrovske stiske ni, zakaj ne more slovenščine (in drugih predmetov) poučevati kateri izmed slovensko govorečih učiteljev oziroma učiteljic.

Občina odgovarja: “Opazili smo na družbenih omrežjih“

Obrnili smo se na Občino Šentilj, kjer so nam hitro odgovorili. Pojasnili so, da so s problematiko seznanjeni, saj so na družbenih omrežjih opazili objave staršev, vendar sami niso prejeli uradne pritožbe. Prav tako so navedli, da je občina opravila pogovor z ravnateljico šole, vendar naj bi bila šola tista, ki je pristojna za nadaljnje ukrepanje.

Kakšna je odgovornost občine v tem primeru? V Sloveniji občine nimajo neposredne vloge pri zaposlovanju učiteljev v osnovnih šolah, saj je za to odgovorno vodstvo šole, natančneje ravnatelj. Ravnatelj šole vodi postopek zaposlovanja, izbira primerne kandidate in skrbi, da ustrezajo zakonodajnim zahtevam in standardom za poučevanje v osnovnih šolah. Vloga občine je pri tem posredna. Kadar pa pride do spornih situacij ali pritožb, kot je ta, lahko občina posreduje kot mediator ali kot posrednik pritožb med šolo, starši in širšo skupnostjo. Občina v takih primerih pogosto stopi v stik s šolo, preveri, kaj se dogaja, in se obvešča o ukrepih, a vsebine pritožbe ne rešuje neposredno. V primerih, ko gre za vsebinske težave poučevanja ali primernost učiteljev, se običajno vključi tudi pristojno ministrstvo ali inšpektorat za šolstvo, ki ima večja pooblastila za vsebinsko reševanje takih vprašanj.

Ministrstvo: “Seznanjeni smo, odgovornost predana inšpektoratu“

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je v svojem odgovoru zapisalo, da so s primerom seznanjeni in da bo zadevo obravnaval Inšpektorat RS za šolstvo. Skratka, odgovornost so prenesli na inšpekcijo in dali staršem vedeti, da ministrstvo samo ne bo posredovalo. Čeprav je razumljivo, da ima vsak organ svoje pristojnosti, se ob tem sprašujemo, koliko časa bo trajalo, da bo inšpektorat zadevo sploh obravnaval. Bodo otroci medtem še naprej slišali jezikovne izraze, ki niso slovenski, ali pa bo morda ministrstvo tokrat ukrepalo hitreje, kot to pogosto vidimo pri birokratskih postopkih. Vprašanja smo naslovili tudi na Inšpektorat RS za šolstvo.

Ali težava zares NE obstaja?

Odgovor šole odpira dodatna vprašanja – ali res ni razloga za skrb? Če starši res niso vložili uradne pritožbe, zakaj je potem prišlo do toliko nemira na družbenih omrežjih? Zdi se, da so pristojne institucije morda bolj kot reševanju zadeve posvečene iskanju, kdo bo odgovornost prenesel na drugega. Medtem pa ostaja vprašanje, ali bodo učenci še naprej poslušali izraze, ki niso značilni za slovenski knjižni jezik, neodgovorjeno.

Odgovori, ki niso odgovori

Celotna situacija za zdaj izgleda kot klasičen primer prelaganja odgovornosti. Občina se sklicuje na šolo, šola pravi, da starši niso vložili pritožbe, ministrstvo pa celotno zadevo prenaša na inšpektorat, ki še ni podal odgovora. Zdi se, da so pristojni zadovoljni, da so podali formalne odgovore, ne da bi dejansko naslovili temeljne pomisleke javnosti. Ob tem se pojavlja tudi vprašanje, ali lahko starši v prihodnje sploh pričakujejo konkretne odgovore na podobna vprašanja ali pa bo vse skupaj le potihnilo.

Kaj lahko pričakujemo od inšpektorata?

Trenutno vse oči strmijo v Inšpektorat RS za šolstvo, ki ima možnost, da jasno in transparentno odgovori na vprašanja, ki tarejo starše. Ali bo inšpektorat ukrepal ali pa bo zadeva končala v neskončnih birokratskih procesih? Starši in širša javnost si želijo jasnih odgovorov, ministrstvo pa naj bi prav zaradi teh pomislekov dalo pooblastila inšpektoratu. Čas bo pokazal, ali bodo njihovi pomisleki obravnavani resno ali pa bo vse skupaj le še en primer pozabljene pritožbe.

Spremljajte naš portal, kjer bomo poročali o razpletu zgodbe.

Napisal: N. Z.

Vir: Freepik