Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

VIDEO: Nebo nad Rusijo prekrila ognjena krogla, zadeli rusko skladišče orožja, mesto evakuirano

Noč v regiji Tver, Rusija, je zaznamovala ogromna eksplozija, ki je nebo iz črnega spremenila v žareče rdeče. Kot poročajo mediji, je Ukrajina s pomočjo več kot 100 dronov izvedla napad na rusko skladišče orožja v bližini mesta Toropec, pri čemer je prišlo do serije silovitih eksplozij. Ukrajinske sile trdijo, da je bil napad usmerjen na strateške zaloge ruskega streliva, vključno z balističnimi raketami Iskander in sistemi zračne obrambe, ki jih uporablja ruska vojska.

Silovite eksplozije in potres

Eksplozija je bila tako močna, da je povzročila potres z magnitudo 2,8, zaradi katerega so okna počila tudi več kilometrov stran. Toropec je bil nemudoma evakuiran, saj so oblasti pričakovale še nadaljnje eksplozije. Poškodbe na infrastrukturi so obsežne, gasilci pa so se borili s plameni, ki so izbruhnili po uničenju skladišča.
Napad, ki naj bi bil del ukrajinskega napora za zmanjšanje ruskih zmožnosti med trenutnim konfliktom, je povzročil ogromno škodo na ruskem skladišču. Eksplozija je bila tako silovita, da je povzročila potres z magnitudo 2,8, pri čemer so okna počila tudi do pet kilometrov stran od epicentra. Celotno mesto Toropec je bilo evakuirano zaradi strahu pred nadaljnjimi eksplozijami, saj so se sekundarne detonacije nadaljevale še ure po napadu.

Uničenje strateškega orožja

Po poročanju ruskih in ukrajinskih virov so v napadu uničili velike zaloge balističnih raket KN23, raketnih sistemov Grad, ter raketnih sistemov S-300, ki so ključnega pomena za rusko zračno obrambo. Napad naj bi prizadel večino ruskih zalog streliva v tej regiji, kar naj bi bil eden največjih udarcev za rusko vojsko od začetka konflikta.
Ukrajinske sile so po napadu izrazile zadovoljstvo z uspehom operacije, pri čemer so za Reuters potrdile, da so ciljali na skladišče orožja kot del svoje strategije za oslabitev ruskih vojaških zmogljivosti. Napad z droni je bil eden največjih do sedaj, in po mnenju nekaterih analitikov je bil to verjetno najmočnejši udarec na ruska skladišča od začetka vojne.

Evakuacija prebivalstva in nadaljnji odzivi

Ruske oblasti so hitro reagirale, a škoda je že bila storjena. Celotno mesto je bilo evakuirano, gasilci pa so se še več ur po napadu spopadali z ognjenimi zublji. Napad je močno odmeval tudi v mednarodni javnosti, saj gre za enega najbolj odmevnih napadov z brezpilotnimi letalniki na rusko vojaško infrastrukturo.

Medtem ko Rusija krepi obrambo pred novimi napadi, Ukrajina napoveduje nadaljnje ukrepe za zmanjšanje ruskih vojaških zmogljivosti. Dogodki, kot je ta, nakazujejo, da bo konflikt še naprej eskaliral.

Napisal: N. Z.

Vir: X

Napad brez primere: Rusija udarila Ukrajino z več kot 200 droni in raketami

V zgodnjih jutranjih urah danes, 26. avgusta 2024, je Ukrajino pretresel največji val ruskih napadov v zadnjih tednih, ko je Moskva sprožila več kot 200 brezpilotnih letalnikov in raket proti ukrajinskim mestom in kritični infrastrukturi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napade označil za “ruskega terorja” in ponovno pozval zahodne zaveznike, naj zagotovijo dodatno pomoč pri obrambi zračne obrambe Ukrajine.

Napad, ki je zajel več kot 15 ukrajinskih regij, je bil eden najobsežnejših v zadnjem času. Rusija je izstrelila več skupin dronov in različnih vrst raket, vključno s hipersoničnimi raketami Kinzhal, ki so udarile po civilni infrastrukturi in povzročile več smrti in poškodb. Med prizadetimi mesti so bila tudi večja ukrajinska mesta, kot so Kijev, Lutsk in Dnipropetrovsk, kjer so bili zabeleženi smrtni primeri in številne poškodbe.

V Lutsku je bil zabeležen smrtni primer, poleg tega pa je bilo v različnih delih države ranjenih vsaj trinajst ljudi. Napad je povzročil izpade električne energije v številnih regijah, med njimi tudi v Sumiju, kjer je brez elektrike ostalo več kot 190 naselij. Ukrajinska energetska podjetja so bila prisiljena uvesti nujne izpade električne energije, da bi preprečila nadaljnjo škodo na infrastrukturi.

Zelenski je poudaril, da je potrebna večja pomoč Zahoda, še posebej kar zadeva orožje dolgega dosega, ki bi omogočilo napade na vojaške cilje znotraj Rusije. Poudaril je, da je edini način za zaustavitev “barbarskega obstreljevanja” ukrajinskih mest uničenje izstrelišč, od koder so bile sprožene rakete. Prav tako je opomnil, da je bila podobna strategija uspešna na Bližnjem vzhodu, kjer so ZDA in njeni zavezniki podprli Izrael pri obrambi pred iranskimi napadi.

Medtem je Rusija utrpela tudi nekaj napadov na svojem ozemlju. Ukrajinski droni so zadeli več ciljev v Rusiji, med drugim tudi v mestih Saratov in Engels, kjer so poškodovali stanovanjske stavbe. Rusko obrambno ministrstvo je poročalo, da je bilo v noči na 26. avgust nad ruskimi regijami prestreženih 22 ukrajinskih dronov.

Ta napad poudarja, kako intenziven je konflikt med Rusijo in Ukrajino, pri čemer se zdi, da nobena stran ni pripravljena popustiti. Rusija še naprej napada ukrajinsko civilno in energetsko infrastrukturo v upanju, da bi s tem zlomila ukrajinsko odpornost. Hkrati pa Ukrajina vse bolj odgovarja z napadi globoko v ruskem ozemlju, kar povečuje pritisk na Moskvo.

Ta eskalacija nasilja je privedla do novih klicev po večji mednarodni podpori Ukrajini, zlasti v obliki orožja in tehnologije za zračno obrambo. Kot kaže, bo zima, ki prihaja, še dodatno zaostrila razmere, saj se zdi, da bo energijska infrastruktura še naprej glavna tarča ruskih napadov.

Zelenski je zaključil z izjavo, da se bo Ukrajina še naprej borila in da potrebuje neomajno podporo zahodnih zaveznikov, da bi ustavila “ruskega agresorja” in zagotovila varnost za svoje prebivalstvo. Konflikt se tako vse bolj spreminja v vojno izčrpavanja, kjer bodo ključnega pomena tako vojaška moč kot tudi vzdržljivost ukrajinskega naroda.

Na napade se pripravlja tudi Ukrajina.

View this post on Instagram

A post shared by Володимир Зеленський (@zelenskyy_official)

Napisal: N. Z.

Vir: IG, www

Putinov ultimat za osvoboditev Kurska: Ruska vojska pod pritiskom

Vladimir Putin, ruski predsednik, je v odzivu na nedavni vdor ukrajinskih sil na rusko ozemlje postavil strogi rok svoji vojski za ponovno zavzetje regije Kursk. Po poročanju ukrajinskih in nekaterih zahodnih medijev, ki se sklicujejo na vire iz ukrajinskega vojaškega vrha, je Putin svojim vojaškim poveljnikom dal čas do začetka oktobra, da vrnejo regijo pod ruski nadzor. Ključni pogoj pa je, da se to doseže brez prenosa okrepitev iz drugih front, zlasti iz regije Donbas.

V zadnjih tednih so ukrajinske sile uspele prodreti na rusko ozemlje v regiji Kursk, kar je povzročilo veliko zaskrbljenost v Moskvi. Putinov ukaz naj bi bil reakcija na ta prodor, ki je resno ogrozil ruske obrambne položaje. Po navedbah ukrajinske tiskovne agencije RBC naj bi ruski predsednik zahteval, da se ukrajinske sile iz Kurska izženejo brez poseganja v obstoječe vojaške operacije v Donbasu, kjer ruske sile trenutno izvajajo ofenzivo na mesto Pokrovsk, ključno ukrajinsko obrambno utrdbo.

Poleg tega je estonski bloger Dmitri, znan pod imenom WarTranslated na družbenem omrežju X (prej Twitter), poročal, da so o Putinovem ukazu poročali tudi nekateri ruski mediji, vendar pa ta poročila še niso bila potrjena z uradnimi izjavami. WarTranslated je že od začetka vojne znan po tem, da prevaja ruske objave na družbenih omrežjih v angleščino in s tem obvešča širšo mednarodno javnost o razmerah v Rusiji.

Medtem ko se ruska vojska sooča z vse večjimi pritiski na več frontah, Putinov ultimat kaže na nujnost hitrega ukrepanja, saj bi morebitna daljša prisotnost ukrajinskih sil na ruskem ozemlju lahko imela resne politične in vojaške posledice. Putin si ne more privoščiti nadaljnjega oslabljanja svoje pozicije, še posebej ne na domačem terenu, kjer je njegov režim že pod pritiskom zaradi dolgotrajne vojne.

Vzporedno z vojaškimi operacijami pa Rusija stopnjuje tudi svoje diplomatske aktivnosti. Moskva je zaradi medijskega poročanja iz Kurska na pogovor poklicala ameriško diplomatko Stephanie Holmes, namestnico vodje misije ameriškega veleposlaništva v Moskvi. Ruske oblasti so ostro protestirale proti poročanju ameriških medijev, ki so po njihovem mnenju nezakonito vstopili v regijo Kursk, zdaj pod nadzorom ukrajinskih sil. Rusko zunanje ministrstvo je ob tem opozorilo, da bo sprožilo preiskavo proti novinarjem, ki so sodelovali pri tem poročanju, kar še dodatno zaostruje že tako napete odnose med Moskvo in Washingtonom.

Situacija v Kursku in na širšem območju vzhodne Ukrajine bo v prihodnjih tednih ključna za nadaljnji razvoj konflikta. Putinov rok do oktobra postavlja rusko vojsko pred veliko preizkušnjo, ki bo pokazala, ali je Moskva sposobna hitro in učinkovito odgovoriti na ukrajinske vojaške uspehe.

EK; Zajem zaslona X, X

Evropska komisija Ukrajini izplačala več kot štiri milijarde evrov: Podpora za stabilnost in obnovo

Evropska komisija je danes izplačala 4,2 milijarde evrov Ukrajini, kar predstavlja pomemben korak v podpori tej vojni razdejani državi. Sredstva so bila sproščena po odobritvi Sveta EU in so del širšega paketa finančne pomoči, ki naj bi do leta 2027 zagotovil Ukrajini do 50 milijard evrov v obliki nepovratnih sredstev in posojil. Ta finančna podpora je namenjena ohranjanju delovanja ukrajinske države in podpiranju njenega boja proti ruski agresiji, pa tudi obnovi in modernizaciji države.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na družbenem omrežju X poudarila, da so ta sredstva ključna za ohranjanje delovanja ukrajinske države v času, ko se ta sooča z eno najhujših kriz v svoji zgodovini. Finančna pomoč je sestavni del t. i. ukrajinskega instrumenta, ki predvideva izplačilo 50 milijard evrov do konca leta 2027. Od tega bo 33 milijard evrov namenjenih v obliki posojil, medtem ko bo preostanek v obliki nepovratnih sredstev.

Paket finančne pomoči ni namenjen zgolj preživetju Ukrajine v trenutni vojni situaciji, ampak tudi dolgoročni obnovi in modernizaciji države. Poleg tega bo ta pomoč podpirala izvajanje ključnih reform, ki so nujne za morebitni pristop Ukrajine k Evropski uniji. V tej luči je finančna podpora usmerjena ne le v stabilizacijo trenutne situacije, temveč tudi v prihodnost Ukrajine kot potencialne članice EU.

Evropska unija je z izplačilom teh sredstev znova potrdila svojo solidarnost z Ukrajino. V času, ko se Ukrajina sooča z nenehnim pritiskom ruske agresije, je finančna podpora EU ključna za vzdrževanje osnovnih funkcij države, vključno z izplačilom plač javnim uslužbencem, vzdrževanjem kritične infrastrukture in podporo civilnemu prebivalstvu.

Poleg tega bo ta finančna injekcija pomagala ohraniti stabilnost ukrajinske valute in finančnega sistema, kar je ključno za preprečevanje nadaljnjega poslabšanja gospodarskih razmer. Ukrajinska vlada se zaveda, da je stabilnost finančnega sektorja ključna za dolgoročno gospodarsko okrevanje države po koncu vojne.

Izplačilo sredstev je samo začetek dolgoročnega procesa, ki bo zahteval strogo nadzorovano izvajanje projektov obnove in reform. Evropska komisija bo skupaj z ukrajinskimi oblastmi tesno spremljala porabo teh sredstev, da bi zagotovila njihovo učinkovito uporabo v skladu z zastavljenimi cilji.

Eden izmed ključnih izzivov v prihodnjih letih bo tudi usklajevanje mednarodne pomoči in izogibanje podvajanju naporov različnih donatorjev. EU bo igrala ključno vlogo pri koordinaciji teh prizadevanj in zagotavljanju, da bodo sredstva porabljena na transparenten in učinkovit način.

Finančna pomoč Evropske unije je za Ukrajino neprecenljiva, saj omogoča ohranitev delovanja države v času vojne in obenem postavlja temelje za njeno dolgoročno okrevanje in prihodnji razvoj. S tem EU ne izkazuje le solidarnosti z ukrajinskim narodom, temveč tudi svojo zavezanost k ohranjanju stabilnosti in varnosti v širši evropski regiji.

EK; Evropska komisija, Pexels

Vojna, ugrabitev ali kaj drugega? 40.000 Ukrajincev izginilo brez sledu

Ukrajina, prizorišče neusmiljenega konflikta, še naprej doživlja tragične posledice vojne, vključno z velikim številom pogrešanih oseb. Po uradnih podatkih je od začetka invazije pogrešanih več kot 37.000 ljudi, pri čemer število še vedno narašča. Kaj se dogaja z vsemi temi ljudmi, in ali obstajajo teorije zarote, ki bi lahko osvetlile to tragično situacijo?

Tragična statistika

Od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 je bilo več tisoč ljudi prijavljenih kot pogrešanih. Po podatkih Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC) je več kot 40.000 ljudi izginilo, bodisi zaradi zajetja, smrti ali izgube stika po begu iz svojih domov. To število vključuje tako civiliste kot vojake. Kljub temu številka še naprej raste zaradi stalnega nasilja in premikov prebivalstva.

Mednarodni odziv in prizadevanja

ICRC in druge humanitarne organizacije tesno sodelujejo z ukrajinskimi in ruskimi oblastmi ter družinami pogrešanih oseb, da bi našli odgovore. Prizadevanja vključujejo iskanje in identifikacijo pogrešanih ter zagotavljanje psihološke podpore družinam. ICRC nudi tudi finančno pomoč in pomaga pri organizaciji skupinskih srečanj za družine pogrešanih oseb, kjer lahko delijo svoje izkušnje in pridobijo podporo.

Vojna v Ukrajini. Vir: Pexels.

Teorije zarote: Kaj se dogaja?

Medtem ko uradni viri navajajo, da so pogrešane osebe bodisi zajete, mrtve ali razseljene, se pojavljajo različne teorije zarote, ki poskušajo pojasniti te izginotja:

  1. Prisilne deportacije: Obstajajo trditve, da ruske sile prisilno deportirajo ukrajinske civiliste v Rusijo ali na okupirana ozemlja. Nekatere družine trdijo, da so njihovi sorodniki izginili po tem, ko so jih ruske sile odpeljale. To teorijo potrjujejo poročila o številnih Ukrajincih, ki so bili prisilno preseljeni v Rusijo.
  2. Skrivni zapori: Druga teorija govori o skrivnih zaporih, kjer naj bi Rusi zadrževali ujetnike brez dostopa do zunanjega sveta. Ti zapori naj bi bili namenjeni pridobivanju informacij ali pa preprosto za ustrahovanje lokalnega prebivalstva. Takšni zapori so bili dokumentirani v preteklosti in ostajajo predmet preiskav.
  3. Trgovina z ljudmi: Nekateri opozarjajo na možnost trgovine z ljudmi, zlasti ženskami in otroki, ki so v vojnih razmerah še posebej ranljivi. Ta teorija ostaja nepreverjena, vendar vzbuja skrb zaradi preteklih primerov trgovine z ljudmi v drugih konfliktih. Organizacije, ki se ukvarjajo s trgovino z ljudmi, opozarjajo na povečano tveganje v vojnih območjih.

Opozorila in realnost

Mednarodni uradniki in humanitarne organizacije opozarjajo na grozljivo realnost vojne: ljudje izginjajo v kaosu, ki ga povzroča stalno nasilje. Po podatkih ukrajinskega varuha človekovih pravic Dmytra Lubinetsa, se število pogrešanih še naprej povečuje, saj konflikti še naprej divjajo. Veliko teh ljudi je bodisi ubitih, zajetih ali pa so se izgubili med begom. Realnost vojne je surova in neizprosna, številni ljudje so preprosto izginili brez sledi.

Večina dejstev v tem članku izhaja iz videoposnetka, objavljenega na YouTube kanalu Media Center Ukraine, z naslovom “Ukraine’s Efforts in Searching for Missing Persons and Family Support”.

Prizadevanja za razjasnitev usode pogrešanih

Ukrajinske in mednarodne organizacije si prizadevajo razjasniti usodo pogrešanih oseb. Sodelovanje z družinami, zbiranje informacij in preverjanje virov so ključnega pomena za iskanje odgovorov. Humanitarne organizacije sodelujejo s svojci pogrešanih, da bi pridobile čim več informacij, ki bi lahko pomagale pri iskanju. Kljub tem prizadevanjem ostaja izziv velik, saj sta zaupanje in dostop do informacij omejena zaradi vojne.

Humanitarna kriza in njene posledice

Tragična izguba in negotovost povzročata neizmerno trpljenje za družine pogrešanih. Poleg fizične izgube se te družine soočajo tudi s psihološkimi in čustvenimi posledicami. Otroci, ki ostanejo brez staršev, starši, ki iščejo svoje otroke, in zakonski partnerji, ki čakajo na novice o svojih ljubljenih, živijo v stalnem strahu in upanju. Humanitarne organizacije se trudijo zagotavljati podporo in pomoč tem družinam, vendar ostajajo številni izzivi.

Podpora družinam pogrešanih

Organizacije zagotavljajo psihološko in finančno podporo družinam pogrešanih oseb. Pomembno je ohranjati upanje in zagotavljati potrebne informacije za lajšanje negotovosti družin. ICRC in druge humanitarne organizacije organizirajo tudi skupinske terapije in srečanja, kjer se družine lahko podpirajo med seboj in delijo svoje izkušnje.

Poziv k mednarodni podpori

Videoposnetek “Ukraine’s Efforts in Searching for Missing Persons and Family Support” poudarja potrebo po mednarodni podpori pri iskanju pogrešanih oseb. Pomoč v obliki financiranja, tehnične opreme in strokovnega znanja je ključna za nadaljnje uspešno iskanje. Mednarodna skupnost mora podpreti ta prizadevanja z namenom, da se čim več pogrešanih oseb najde in da se zagotovi ustrezna podpora njihovim družinam.

Pogrešanih več kot 40.000 ljudi v Ukrajini je srce parajoča realnost vojne. Kljub prizadevanjem za iskanje odgovorov ostaja veliko vprašanj neodgovorjenih. Medtem ko uradniki in humanitarne organizacije nadaljujejo svoje delo, ostaja upanje, da bodo družine pogrešanih oseb nekoč našle mir in zaključek. Medtem pa teorije zarote in resničnost vojne opozarjajo na grozote, ki jih vojna prinaša, ter na potrebo po miru in humanitarnem delu, da bi se končno končalo trpljenje ljudi na obeh straneh konflikta.

Napisal: N. Z. Vir: www

Eden najhujših ruskih napadov zahteval 41 življenj, napadena otroška bolnišnica!

Ukrajina preživlja enega najbolj tragičnih dni v svoji nedavni zgodovini. V enem najhujših valov ruskih raketnih napadov v zadnjih mesecih je umrlo najmanj 41 ljudi, 166 pa je bilo ranjenih. Med napadenimi cilji je bila tudi glavna otroška bolnišnica v Kijevu, kjer so reševalne ekipe še vedno iskale preživele med ruševinami.

Tragični napad na otroško bolnišnico

Med najbolj tragičnimi prizori tega napada je bil napad na največjo otroško bolnišnico v državi, specializirane za zdravljenje raka in presaditev organov. Del stavbe je bil povsem porušen, kar je povzročilo smrt dveh oseb in ogrozilo življenja številnih drugih. Slike iz prizorišča so pokazale otroke, priključene na intravensko infuzijo, ki so čakali na evakuacijo zunaj poškodovane stavbe. Napad je bil še posebej nevaren za otroke z rakom, saj je njihov imunski sistem že tako oslabljen. Ena od mater je povedala, kako je svojega otroka pokrila s krpo, da bi ga zaščitila pred vdihavanjem prahu.

Reševalne službe so včeraj s pomočjo prostovoljcev skušale premakniti čim večji del ruševin in rešiti morebitne ujete. Iskanje preživelih se je nadaljevalo tudi danes zjutraj, pri čemer je kijevski župan Vitalij Kličko sporočil, da je bilo v napadu na bolnišnico ranjenih 16 ljudi, med njimi sedem otrok. Kličko je napade označil za ene najhujših, s katerimi se je Kijev soočil od začetka vojne. V znak spoštovanja do žrtev je ukazal spustitev zastav na pol droga in odpovedal vse zabavne dogodke.

Rusija zanika napad, Ukrajina trdi nasprotno

Rusija je zanikala, da bi ciljala na kijevsko bolnišnico, in trdila, da so bolnišnico zadeli delci ukrajinske rakete zračne obrambe. Ukrajina pa nasprotno trdi, da so našli ostanke ruske križarke na prizorišču napada. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napad označil za “brutalen” in ruskega predsednika Vladimirja Putina označil za “krvavega zločinca”.

Zelenski je še dejal, da je Rusija v ponedeljek izstrelila več kot 40 raket, ki so poškodovale skoraj 100 zgradb v Kijevu, Dnipru, Krivoj Rigu, Slovansku in Kramatorsku. Svetovni voditelji so napad obsodili in izrazili podporo Ukrajini.

Svetovni voditelji, med njimi britanski premier Keir Starmer in ameriški predsednik Joe Biden, so ostro obsodili napad. Starmer je dejal, da je “napadanje nedolžnih otrok izprijeno dejanje” in obljubil nadaljnjo podporo Kijevu. Biden je napade označil za “grozen opomin na brutalnost Rusije” in napovedal dodatno podporo ukrajinskim sistemom zračne obrambe.

Ukrajinska teniška igralka Elina Svitolina je v ponedeljek v osmini finala Wimbledona v znak spoštovanja nosila črn trak. Med intervjujem po tekmi je komaj zadrževala solze in priznala, da se je težko osredotočila na igro zaradi tragičnih novic iz domovine.

Misija Združenih narodov za spremljanje človekovih pravic v Ukrajini je sporočila, da se število civilnih žrtev v zadnjih mesecih, ko je Rusija obnovila svojo zračno akcijo, povečuje. Maj je bil v zadnjem letu za civiliste najbolj smrtonosen mesec. Medtem tudi Ukrajina nadaljuje z napadi na Rusijo. V zadnjih 24 urah so v ukrajinskih napadih v ruski južni regiji Belgorod umrli štirje ljudje. V regiji Rostov je po napadu z brezpilotnimi letali izbruhnil požar v elektrarni.

Priprava: NaDlani
Vir: X