Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Trump že začel z ekstremnimi ukrepi, takšni pretresi čakajo Američane …

MEHIKA – Donald Trump, nekdanji predsednik ZDA, ki očitno že razmišlja o vrnitvi v Belo hišo, je na svojem omrežju Truth Social razkril zanimive podrobnosti pogovora z novo predsednico Mehike, Claudio Sheinbaum Pardo. V svojem značilnem slogu, ki pogosto meji na senzacionalizem, je oznanil, da je dosegel dogovor o ustavitvi migracij skozi Mehiko proti ZDA. Ob tem pa še o zaustavitvi, ali bolje rečeno – izbrisu – tokov drog iz Mehike v ZDA. Velike besede, ki so že sprožile ugibanja: Je to začetek nove, še bolj ekstremne migracijske politike?

Migracije: rešitev ali zgolj farsa?

Če se na trenutek ustavimo in pogledamo situacijo z realistične perspektive, si lahko postavimo preprosto vprašanje – je res mogoče “zapreti migracijske poti” skozi državo, kot je Mehika, ki ima na tisoče kilometrov nepreglednih meja in kompleksno politično situacijo? Mehika ni le tranzitna država za migrante iz Srednje in Južne Amerike, ampak je tudi destinacija sama po sebi – za mnoge zadnja postaja na dolgi in nevarni poti do ZDA.

Trumpovo sporočilo je brez dvoma zvenelo dramatično – “She has agreed to stop Migration through Mexico” – a kako konkretno naj bi to izgledalo v praksi? Mehika se že vrsto let bori s humanitarnimi krizami, povezanimi z migracijami, in še nobeni administraciji ni uspelo najti trajne rešitve. Poleg tega Claudia Sheinbaum, znana kot pragmatična političarka z levosredinskimi pogledi, skoraj zagotovo ne bo želela ogroziti svojega mandata s tem, da bi šla na roko zgolj ameriškim interesom.

Ali je torej Trumpov “veliki dogovor” resnična rešitev, ali zgolj še ena politična predstava – podobna tisti o “zidu”, ki je med njegovim predsedovanjem postal bolj simbol kot realnost?

Droge: vojna brez zmagovalcev?

Drugi del Trumpovega sporočila se nanaša na trgovino z drogami – področje, kjer ima Mehika dolgo in bolečo zgodovino. Karteli so praktično neodvisne politične sile, ki so skozi leta pokazali, da se znajo prilagoditi skoraj vsaki obliki represije. Čeprav Mehika redno izvaja spektakularne aretacije vodij kartelov, se trgovina z drogami nadaljuje brez vidnih motenj. Zakaj? Ker gre za kompleksen, večslojen problem – povpraševanje po drogah je tisto, kar žene ponudbo, ne obratno.

Trump je v svoji objavi poudaril: “We also talked about what can be done to stop the massive drug inflow into the United States.” Zdi se skoraj ironično, da ZDA, največja svetovna potrošnica kokaina in opiatov, pričakujejo, da bo Mehika prevzela odgovornost za zmanjšanje trgovine z drogami, medtem ko sami ne uspejo obvladati domačega povpraševanja. Rešitev, ki ne naslovi problema pri koreninah – ali ni to podobno kot poskus gasiti požar z vedrom vode, medtem ko je vir ognja še vedno aktiven?

Kaj to pomeni za Evropo – in Slovenijo?

Čeprav se zdi, da dogovor med Trumpom in Sheinbaumovo nima neposredne povezave z Evropo, se posledice tovrstnih politik pogosto čutijo globalno. Zaostrovanje migracijskih tokov skozi Mehiko bi lahko pomenilo, da bodo migranti iskali nove poti – in mnogi izmed njih so že prej iz Latinske Amerike potovali prek Afrike v Evropo. Slovenija, ki se nahaja na balkanski migracijski poti, bi se lahko soočila s povečanjem pritiska.

Hkrati je trgovina z drogami problem, ki ne pozna meja. Kokain, proizveden v Latinski Ameriki, ni le težava ZDA – vedno več ga najde pot tudi na evropski trg. V Sloveniji, ki sicer ne sodi med države z visoko porabo kokaina, se je v zadnjih letih število zasegov teh drog povečalo. Po podatkih Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) je Slovenija tranzitna točka za prevoz kokaina iz zahodne Evrope v Balkan. Bo Trumpov dogovor z Mehiko imel učinek tudi na te tokove?

Trump in Sheinbaum: začetek novega partnerstva?

Za Trumpa je ta dogovor brez dvoma strateška poteza, s katero utrjuje svoj položaj med volivci, ki podpirajo strogo migracijsko politiko. Za Sheinbaumovo pa je to lahko tvegan manever, ki bi lahko naletel na nasprotovanje doma – še posebej, če bo pomenil dodatno represijo nad migranti ali celo povečan vpliv ZDA na mehiško politiko.

Trump je zaključil svojo objavo z besedami: “It was a very productive conversation.” A koliko produktivnosti bo vidno v praksi, ostaja vprašanje. Če se bo to izkazalo za zgolj še eno prazno obljubo, se bo morda pokazalo, da je ta “produktivni pogovor” bolj produktiven za Trumpovo politično kampanjo kot za resnično reševanje problemov.

Trumpova napoved o “zaprtju” migracijskih poti in zaustavitvi trgovine z drogami je, kot vedno, glasna in polna samozavesti. Vendar je pomembno vprašanje, ali je Mehika resnično pripravljena prevzeti tako težko breme – in ali bo ta dogovor resnično prinesel spremembe, ali zgolj še več težav. Morda je čas, da si Američani priznajo: brez reševanja vzrokov, ki ženejo migracije in trgovino z drogami, bodo tovrstni dogovori ostali le – papirnati.

Vir: Truth Social, podatki EMCDDA in UNODC.

Napisal: N. Z.