Google in Nvidia izgubili milijarde – Apple tiho pripravlja nekaj velikega!
V tehnološkem svetu se zdi, da vsak teden prinese novo dramo, a to, kar se dogaja po prihodu DeepSeek R1, je zgodba, ki bi lahko premešala karte v celotni industriji umetne inteligence. Startup iz Kitajske je v pičlih nekaj dneh zatresel temelje ameriških tehnoloških velikanov, saj ponuja rešitev, ki bi lahko izničila njihovo največjo prednost – tehnološko in cenovno dominacijo.
Medtem ko vlagatelji Google, Microsoft in OpenAI gledajo s strahom, se zdi, da bi iz vsega tega lahko Apple potegnil največjo korist. Kako? Ker DeepSeek ne ogroža Applove vizije umetne inteligence, temveč jo – paradoksalno – lahko celo okrepi.
DeepSeek R1 – Kitajska grožnja ali prihodnost umetne inteligence?
DeepSeek R1 je model umetne inteligence, ki po zmogljivostih že zdaj tekmuje z največjimi ameriškimi AI sistemi, a ključno vprašanje, ki je presenetilo vse analitike, je: Kako jim je to uspelo s toliko nižjimi stroški?
Odgovor je preprost – DeepSeek uporablja manj zmogljive čipe, a jih optimizira do maksimuma. Medtem ko se OpenAI in Google zanašata na drage Nvidia čipe, ki jih poganja infrastruktura vredna milijarde dolarjev, DeepSeek stavi na cenejše, manj potratne rešitve. To pomeni, da lahko zagotavlja enako zmogljivost, a po bistveno nižji ceni.
Trg se je odzval panično. Delnice nizozemskega ASML, ki izdeluje stroje za proizvodnjo najzmogljivejših čipov, so padle za 7 %. Še huje pa jo je skupila Nvidia, katere delnice so v enem dnevu strmoglavile za neverjetnih 17 % – kar pomeni več deset milijard dolarjev izbrisanega tržnega kapitala.
Google, Microsoft in OpenAI v težavah – Apple pač ne!
Tehnološki giganti, ki so do zdaj postavljali pravila igre, so čez noč dobili izjemno nevarnega tekmeca. Google in OpenAI sta svojo poslovno strategijo zgradila na dragi infrastrukturi – če se izkaže, da je DeepSeekov model enako zmogljiv, a cenejši, se lahko njuni prihodki resno zamajejo.
A Apple? Apple se ne igra iste igre.
Njihova strategija pri umetni inteligenci nikoli ni temeljila na tem, da bi imeli najbolj zmogljiv model – nasprotno, njihov cilj je umetno inteligenco integrirati neposredno v svoje izdelke. Gene Munster, partner v podjetju Deepwater Asset Management, je dejal, da bi Apple lahko močno profitiral, če bi stroški razvoja UI modelov padli. Zakaj? Ker Apple ne želi tekmovati z OpenAI ali Google na njihovem terenu, temveč želi umetno inteligenco uporabiti kot dodano vrednost svojih naprav.
Če lahko Apple svoje AI funkcije – ki jih že zdaj postopoma uvajajo pod znamko “Apple Intelligence” – razvije po nižji ceni kot konkurenca, bi to pomenilo ogromno prednost za podjetje.
Apple Intelligence – as v rokavu?
Apple je bil v preteklosti pogosto kritiziran zaradi “počasnosti” pri uvajanju umetne inteligence. Ko so Google, Microsoft in OpenAI že tekmovali s supernaprednimi modeli, Apple sploh še ni imel resne AI strategije.
A zdaj se zdi, da so čakali na pravi trenutek. Lansko leto so predstavili Apple Intelligence – svoj sistem umetne inteligence, ki bo integriran v njihove naprave.
William Kerwin, analitik pri Morningstarju, je poudaril, da Apple razmišlja dolgoročno – ne želijo imeti najmočnejše umetne inteligence, temveč želijo zgraditi AI, ki je uporabniku prijazna in tesno povezana z njihovim ekosistemom. Jacob Bourne iz Emarketerja je dodal, da bi Apple lahko umetno inteligenco integriral hitreje in ceneje, če se izkaže, da DeepSeek dejansko omogoča nižje stroške učenja modelov.
To bi pomenilo, da bi Apple Intelligence postal bistveno bolj dostopen za široko množico uporabnikov, kar bi še dodatno povečalo priljubljenost iPhonov, MacBookov in iPadov.
Kdo si lahko privošči izgube in kdo ne?
Eden ključnih dejavnikov pri umetni inteligenci so stroški – kdo si lahko privošči večletno vlaganje v infrastrukturo, brez takojšnjih donosov?
Meta bo letos vložila 60 milijard dolarjev v UI infrastrukturo – z upanjem, da se jim to dolgoročno obrestuje. Google in Microsoft gresta po isti poti. Apple pa? Apple je znan po tem, da ne investira v stvari, ki jih ne more takoj monetizirati. Če se DeepSeek izkaže za uspešnega, bo Apple imel priložnost dobiti dostop do vrhunskih modelov UI po nižji ceni – ne da bi moral vložiti 60 milijard dolarjev kot Meta.
Prihodnost: Apple zmaga brez boja?
Čeprav je trenutno še prezgodaj napovedovati dolgoročne posledice DeepSeekovega prihoda, je jasno, da je trg umetne inteligence v stanju prestrukturiranja.
Google, Microsoft in OpenAI morajo dokazati, da je njihov model dražje proizvodnje UI še vedno najboljša strategija. Apple pa lahko preprosto počaka in izkoristi cenejše tehnologije, ki jih DeepSeek prinaša na trg.
Ali bo Apple v prihodnosti popolnoma prevladal na področju umetne inteligence? Morda ne – a ena stvar je jasna: če se DeepSeek izkaže za prebojno tehnologijo, bo Apple eden redkih velikanov, ki bo profitiral, ne pa izgubil.
Napisal: E. K.
Vir: Reuters, Pexels
Italija udarila po kitajski umetni inteligenci DeepSeek – gre res le za varstvo podatkov ali kaj več?
V zadnjih dneh tehnološka industrija z zadržanim dihom spremlja presenetljivo blokado aplikacije umetne inteligence DeepSeek v Italiji, ki jo je izvedel tamkajšnji regulator za varstvo osebnih podatkov, znan kot Garante. Razlog? Pomanjkljive informacije o tem, kako DeepSeek obdeluje podatke uporabnikov. A mnogi se sprašujejo – ali gre res zgolj za zaščito zasebnosti ali pa se v ozadju skriva večji geopolitični spopad med Zahodom in Kitajsko na področju umetne inteligence?
Kaj je DeepSeek in zakaj povzroča paniko med tehnološkimi velikani?
DeepSeek, ki prihaja iz Kitajske, je v zelo kratkem času postal izjemno priljubljen – ne samo na domačem trgu, ampak tudi v Evropi in ZDA. Gre za umetno inteligenco naslednje generacije, ki je, kot pravijo razvijalci, hitrejša, učinkovitejša in predvsem cenejša alternativa ChatGPT-ju in drugim ameriškim modelom umetne inteligence.
Njegov ključni adut? Optimiziran sistem, ki za delovanje porabi manj podatkov, kar pomeni, da je stroškovno dostopnejši in prijaznejši do uporabnikov, ki skrbijo za svojo zasebnost. Ironično, prav ta vidik je postal osrednja točka italijanskega regulatorja, ki je zahteval podrobnejše informacije o tem, katere osebne podatke DeepSeek zbira, kako jih obdeluje in – kar je ključno – kje jih hrani.
Italija stopila na zavoro – kaj to pomeni za evropski trg?
Po uradnih informacijah je Italija že v sredo onemogočila prenos aplikacije iz trgovin Google Play in Apple App Store, saj DeepSeek ni pravočasno dostavil odgovorov na vprašanja regulatorja. To pomeni, da so italijanski uporabniki dejansko odrezani od enega najhitreje rastočih AI orodij na svetu.
Regulator Garante je v svoji izjavi navedel, da so bile informacije, ki jih je prejelo od podjetij, povezanih z DeepSeekom, “popolnoma nezadostne”, zaradi česar je bila blokada neizogibna. Prav tako so sprožili uradno preiskavo, ki bo preverila, ali aplikacija morda krši evropsko zakonodajo o varstvu podatkov, znano kot GDPR.
Prvi veliki udarec Kitajski v Evropi – naključje ali vzorec?
Zanimivo je, da to ni prvi primer blokade napredne umetne inteligence v Italiji. Spomnimo, leta 2023 je Italija začasno prepovedala dostop do ChatGPT, ki ga podpira Microsoft, zaradi domnevnih kršitev pravil o zasebnosti. Po nekaj tednih in številnih prilagoditvah je OpenAI nato uspel vrniti svojo storitev v Italijo.
Toda DeepSeek je drugačna zgodba. Gre za kitajski produkt – in ravno to bi lahko bil ključni dejavnik v ozadju te blokade.
V času, ko se Evropa in ZDA vedno bolj odmikata od kitajskih tehnologij, predvsem v imenu kibernetske varnosti in zaščite osebnih podatkov, ta ukrep deluje kot logičen naslednji korak v širšem tehnološkem spopadu med Vzhodom in Zahodom. Podobno so že doletele prepovedi aplikacije TikTok v javnih ustanovah številnih držav, pa tudi omejitve na področju uvoza kitajskih polprevodnikov in telekomunikacijske opreme podjetja Huawei.
Se bo DeepSeek moral umakniti iz Evrope?
Za zdaj se DeepSeek uradno še ni odzval na dogajanje v Italiji, kar pa je morda še večji znak alarma. Običajno podjetja, ki so resna glede globalne širitve, takoj poskušajo vzpostaviti dialog z regulatorji in poiskati kompromisne rešitve. Če bo DeepSeek v prihodnjih dneh ostal tiho, bi to lahko pomenilo, da se bo raje umaknil iz Evrope, kot pa da bi tvegal ostrejše ukrepe v drugih državah.
A tudi če podjetje sprejme pravne zahteve Italije in prilagodi svoje delovanje evropskim standardom, je veliko vprašanje, ali bo lahko prepričalo še druge evropske regulatorje, ki bodo verjetno pozorno spremljali to dogajanje.
Kaj pravijo vlagatelji in tehnološka industrija?
Zanimivo je, da je blokada DeepSeeka močno vplivala tudi na globalni tehnološki trg. Delnice ameriških tehnoloških velikanov, kot sta Microsoft in Alphabet (Google), so po objavi novice pridobile na vrednosti, saj so vlagatelji videli to kot znak, da bo konkurenca iz Kitajske imela težjo pot pri prodoru na zahodne trge.
Po drugi strani pa je blokada še dodatno zamajala zaupanje v kitajsko tehnološko industrijo, ki se v zadnjih letih sooča z vse več pritiski iz tujine. Evropska podjetja, ki so odvisna od kitajskih tehnoloških rešitev, se zdaj sprašujejo, ali bodo morala kmalu poiskati alternative.
Bitka za umetno inteligenco se zaostruje
Čeprav Italija svojo odločitev utemeljuje s skrbjo za varstvo osebnih podatkov, je jasno, da gre za veliko večji geopolitični premik. Kitajska tehnologija, tudi ko je bolj inovativna in konkurenčna, v Evropi ne bo imela lahke poti.
Bo DeepSeek uspel prepričati regulatorje ali bo sledil usodi številnih drugih kitajskih podjetij, ki so morala umikati svoje storitve z evropskega trga?
Če bo Italija vztrajala pri blokadi, je le vprašanje časa, kdaj bodo podoben ukrep uvedle tudi druge evropske države. Umetna inteligenca postaja novo bojišče med Kitajsko in Zahodom – in vojna se šele začenja.
Napisal: E. K.
Vir: Reuters, DeepSeek
DeepSeek proti ChatGPT: Ali je Kitajska pravkar premagala OpenAI?
Ko govorimo o umetni inteligenci, se običajno takoj spomnimo na ameriške gigante, kot sta OpenAI in Meta. A prav ti velikani so pred kratkim dobili nepričakovanega izzivalca – kitajsko zagonsko podjetje DeepSeek, ki je z modelom DeepSeek-R1 presenetilo tako industrijo kot vlagatelje. Njihova tehnologija ne prinaša le visoke zmogljivosti, temveč tudi bistveno nižje stroške razvoja, kar lahko pretrese globalno razmerje moči na področju AI.
Kdo stoji za DeepSeekom?
Za DeepSeekom stoji Liang Wenfeng, človek, ki ni neznanec v svetu finančne tehnologije in umetne inteligence. Kot nekdanji vodja kvantitativnega hedge sklada High-Flyer je že vrsto let razvijal algoritme za avtomatizirano trgovanje, zdaj pa je svoje znanje prenesel v enega najhitreje rastočih sektorjev – generativno umetno inteligenco.
Njegova ekipa ni sestavljena iz običajnih razvijalcev. Gre za kombinacijo izkušenih inženirjev iz tehnoloških gigantov, kot sta Tencent in Huawei, ter mladih talentov s kitajskih elitnih univerz, kot sta Tsinghua in Fudan. Čeprav je podjetje ustanovljeno šele leta 2023, je že zdaj očitno, da ga ne gre podcenjevati.
Kaj DeepSeek-r1 prinaša novega?
DeepSeek-R1 ni le še en AI model, ki odgovarja na vprašanja. Njegova glavna posebnost je “mešanica strokovnjakov” (mixture of experts), pristop, ki mu omogoča, da ob vsakem vprašanju aktivira le najbolj relevantne dele modela. To vodi do hitrejšega delovanja, manjše porabe energije in posledično nižjih stroškov uporabe.
Za primerjavo: OpenAI-jev GPT-4 Turbo uporablja podobno tehniko, a DeepSeek trdi, da jo je izpopolnil do te mere, da se njegov model lahko kosa z najboljšimi, pri tem pa porabi do 40 % manj računalniške moči.
Poleg tega DeepSeek stavi na odprtokodnost, kar pomeni, da lahko razvijalci po vsem svetu dostopajo do njegove kode in jo prilagajajo lastnim potrebam. To je neposreden izziv OpenAI-ju, ki se je v zadnjem letu oddaljil od odprtokodne strategije in svoje modele vse bolj zapira za plačljive uporabnike.
Zakaj DeepSeek skrbi zahodne tehnološke velikane?
Čeprav se pogosto govori, da Kitajska zaostaja za ZDA na področju umetne inteligence, primer DeepSeeka kaže drugačno sliko. V manj kot dveh letih je podjetju uspelo razviti model, ki se uvršča med najboljše na lestvici Chatbot Arena (UC Berkeley), kar pomeni, da že zdaj konkurira uveljavljenim igralcem.
A tisto, kar najbolj skrbi Washington in Silicijevo dolino, ni le tehnološki napredek DeepSeeka, ampak dejstvo, da je Kitajska kljub ameriškim sankcijam našla način, kako razvijati vrhunske modele tudi brez dostopa do najbolj naprednih polprevodnikov Nvidia.
Ameriške sankcije, ki prepovedujejo izvoz visokozmogljivih čipov, naj bi Kitajski otežile razvoj AI modelov, a DeepSeek dokazuje, da omejitve niso bile tako učinkovite, kot so si v Washingtonu predstavljali. Je to prvi resni dokaz, da lahko Kitajska na področju umetne inteligence postane neodvisna od ameriških tehnologij?
Posledice za globalni trg
DeepSeekov uspeh se že odraža tudi na globalnih finančnih trgih. Delnice tehnoloških velikanov, kot sta Nvidia in ASML, so po napovedih DeepSeekovega modela doživele znatne padce, saj vlagatelji vse bolj dvomijo, ali so ameriški in evropski AI giganti še vedno brez prave konkurence.
Hkrati je rast DeepSeeka povzročila porast vrednosti kitajskih AI podjetij, kot sta Iflytek in SenseTime, kar dodatno krepi zaupanje v kitajsko tehnološko industrijo.
Kakšne so pomanjkljivosti DeepSeeka?
Seveda DeepSeek ni brez slabosti. Kot večina kitajskih AI modelov deluje pod strogimi cenzurnimi pravili. To pomeni, da se izogiba občutljivim političnim temam, kot so Tajvan, Hongkong in dogodki na Trgu nebeškega miru. Čeprav to morda ne moti domačih uporabnikov, bi lahko bil to resen problem pri širjenju na zahodne trge.
Poleg tega se DeepSeek že sooča s težavami pri spletni infrastrukturi – povpraševanje po njegovi storitvi je tako veliko, da so strežniki pogosto preobremenjeni. To bi lahko vplivalo na kakovost uporabniške izkušnje, če podjetje ne bo hitro razširilo svojih zmogljivosti.
Bo DeepSeek spremenil igro?
Vprašanje ni več, ali Kitajska lahko razvije konkurenčne modele umetne inteligence – to je DeepSeek že dokazal. Pravo vprašanje je, kako bodo na to odgovorili OpenAI, Meta in ostali igralci na trgu.
Če se bo trend nadaljeval, bi lahko DeepSeek postal ena ključnih sil v umetni inteligenci, kar bi prisililo zahodne tehnološke gigante, da znižajo cene in postanejo bolj odprti pri razvoju novih modelov.
Ne glede na to, ali bomo DeepSeek v prihodnosti uporabljali tudi v Evropi, je jasno, da njegova pojavitev spreminja pravila igre. Umetna inteligenca ni več domena le nekaj ameriških podjetij – Kitajska je pokazala, da je pripravljena naresni korak v novo tehnološko dobo.
Kako se bodo odzvali v ZDA? Bo OpenAI primoran pospešiti svoj razvoj? Ali pa bo prišlo do še večjih političnih napetosti na področju tehnologije? Prihodnji meseci bodo ključni – in DeepSeek jih bo zagotovo narekoval.
Napisal: E. K.
Vir: Deepseek
Ste vedeli, da Slovenija ustvarja svoj ChatGPT? Ampak zakaj? Odgovor vas bo presenetil!
Ko pomislimo na umetno inteligenco, si večina predstavlja ameriške korporacije – globalne velikane, ki oblikujejo tehnološki razvoj. A tokrat Slovenija piše drugačno zgodbo. S projektom PoVeJMo, ki nastaja pod okriljem Centra za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani, se postavljamo ob bok državam, ki razumejo pomen ohranjanja svoje jezikovne in kulturne identitete v digitalni dobi.
Zakaj potrebujemo lasten jezikovni model?
Vprašanje, ki se logično postavi, je: Zakaj bi razvijali nekaj, kar že obstaja? Navsezadnje že uporabljamo orodja, kot so ChatGPT, ki podpirajo slovenščino. Toda, ali je to dovolj? Oglejmo si nekaj ključnih razlogov.
Prvič, obstoječi veliki jezikovni modeli so zasnovani predvsem za angleščino in druge globalne jezike. Slovenska besedila v teh modelih predstavljajo zgolj drobec – majhen delček v ogromnem morju podatkov, kar se pogosto odraža v pomanjkljivi natančnosti in ponekod celo nerazumevanju slovničnih pravil ali konteksta.
Drugič, čeprav takšni modeli delujejo globalno, ne upoštevajo specifik manjših jezikov, kot je slovenščina. Slovenski jezik je zaradi svoje pregibnosti, bogate slovnice in zgodovinskih posebnosti precej drugačen od večjih svetovnih jezikov. Rezultat? Prevod je lahko pravilen, a hkrati prazen – brez nians, ki so značilne za naš jezik.
In nenazadnje, vprašanje suverenosti. “Slovenščina ni suverena, če o njej odločajo v ameriških podjetjih,” je poudaril dr. Simon Krek, vodja projekta. Slovenski jezik si zasluži tehnologijo, ki bo delovala v javnem interesu, brez odvisnosti od odločitev globalnih korporacij.
Kako poteka razvoj projekta PoVeJMo?
Razviti jezikovni model, ki lahko razume in generira slovenščino v vsej njeni kompleksnosti, ni preprosto. Prvi korak? Podatki. Veliko podatkov. Projektna ekipa ocenjuje, da bo za učinkovito učenje modela potrebnih kar 40 milijard besed. Do zdaj so zbrali približno 9,2 milijarde, kar pomeni, da so šele na začetku poti.
Besedila zbirajo iz različnih virov – od institucij, kot je Narodna in univerzitetna knjižnica, do posameznikov, ki prispevajo svoje zapise, bloge, elektronska sporočila ali celo rokopise. Vse besedila nato anonimizirajo in pretvorijo v format, ki omogoča učenje modela. Gre za proces, ki hkrati varuje zasebnost in zagotavlja, da model ne bo pristranski.
Kaj bo prinesel slovenski jezikovni model?
Ko bo model dokončan, bo omogočil številne inovacije, prilagojene slovenskim uporabnikom. Predstavljajte si personaliziranega virtualnega asistenta, ki razume slovenski jezik in kulturo, orodja za analizo in prevajanje besedil ter podporo v medicini ali industriji – vse to, zasnovano z mislijo na slovenske specifike.
Hkrati bo model pripomogel k boljši dostopnosti digitalnih storitev za vse Slovence, tudi tiste, ki živijo v oddaljenih krajih, kjer angleščina ni nujno prisotna. Nacionalni jezikovni model ne bo le tehnologija, ampak tudi orodje za ohranjanje jezika in kulture.
Slovenija kot tehnološki inovator
Projekt PoVeJMo je več kot zgolj tehnični izziv – je simbol neodvisnosti in razvoja. V svetu, kjer prevladujejo globalne platforme, Slovenija dokazuje, da je mogoče razvijati rešitve, ki so prilagojene lokalnemu okolju in služijo skupnosti.
“Gradnja nacionalnega jezikovnega modela je prelomnica,” pravi dr. Špela Arhar Holdt, koordinatorka zbiralne akcije. “Prvič v zgodovini od nas zahteva, da svoj jezik predamo stroju – a hkrati od njega dobimo nekaj novega, kar bo koristilo vsem.”
Kako lahko prispevate?
Vsak Slovenec lahko postane del tega zgodovinskega projekta. Besedila, ki jih uporabljamo vsak dan – od elektronskih sporočil do zapisov na družbenih omrežjih – so dragocena gradiva za treniranje modela. Če želite prispevati, lahko svoja besedila pošljete prek obrazca na uradni spletni strani projekta PoVeJMo.si.
Prihodnost slovenskega jezika v digitalnem svetu
Projekt PoVeJMo dokazuje, da lahko tudi manjši jeziki igrajo pomembno vlogo v digitalnem svetu. S skupnimi močmi lahko zgradimo jezikovni model, ki ne bo le tehnologija, ampak simbol naše kulture, identitete in neodvisnosti. Slovenija je na pragu nove dobe – dobe, kjer bo naš jezik dobil digitalni glas, ki ga bo slišal ves svet.
Napisal: E. K.
Vir: PoVejMo, Pexels
Se zavedate skrite cene vsakega vprašanja ChatGPT? Koliko elektrike gre v en odgovor?
Se vam je že kdaj zgodilo, da ste med iskanjem po spletu pomislili, koliko energije se porabi za vsak odgovor, ki ga prejmete v nekaj sekundah? Umetna inteligenca, ki nam omogoča personalizirane oglase, napovedi vremena in interaktivne klepete, deluje v ozadju 24 ur na dan – a ne zastonj. Plačujemo s pravim virom: električno energijo.
Podatkovni centri – sodobni tehnološki leviathan
V ozadju vsake spletne interakcije, ne glede na to, ali gre za iskanje recepta ali vprašanje, kaj početi v Ljubljani ob deževnem dnevu, delujejo podatkovni centri, poslopja velikosti nogometnih igrišč, napolnjena s tisoči strežnikov, ki nenehno procesirajo in shranjujejo podatke. Ti centri porabijo kar 1,5 % svetovne električne energije – kar je toliko, kot celotna poraba elektrike v večjih državah, na primer na Švedskem!
Toda umetna inteligenca, še posebej modeli, kot je ChatGPT, te podatkovne centre obremenjuje bolj kot običajna iskanja. En odgovor, ki vam ga ponudi klepetalnik, lahko porabi do 0,2 kWh energije, kar je primerljivo z žarnico, ki sveti cel dan. Se sliši malo? Pomislite, da na milijone uporabnikov dnevno postavi več vprašanj – količina porabljene energije se hitro pomnoži.
Faza učenja – energetsko požrešna “šola” za algoritme
Vsaka umetna inteligenca mora skozi dve ključni fazi: usposabljanje in uporabo.
- Faza usposabljanja je kot večmesečni intenzivni tečaj za računalnike – ogromne količine podatkov se analizirajo, da model “razume”, kako odgovarjati na vprašanja. Učenje modela GPT-3 je zahtevalo toliko elektrike, kot jo letno porabi povprečnih 130 gospodinjstev.
- Faza uporabe je trenutek, ko vi vtipkate vprašanje in umetna inteligenca odgovori. V tej fazi se zdi poraba manjša, a z množično uporabo številke eksplodirajo.
Če bi celoten Googlov iskalnik prešli na način delovanja, podoben umetni inteligenci, bi poraba elektrike skokovito narasla – Google bi za svoje delovanje porabil toliko energije kot cela Irska.
Napredek z visokimi stroški
Seveda so starejši strežniki veliko bolj energetsko potratni kot novejši, a kljub napredku strojne opreme ostaja vprašanje, ali bomo kdaj lahko izničili okoljski odtis umetne inteligence. Navsezadnje mora tudi energetsko varčen strežnik nekje pridobiti energijo – in to običajno pomeni uporabo elektrike iz omrežij, ki še vedno pogosto delujejo na premog in druge fosilne vire.
Kaj nas čaka v prihodnosti?
Raziskave kažejo, da bi lahko masovna uvedba umetne inteligence povzročila 10-kratno povečanje porabe energije podatkovnih centrov do leta 2030. Kako se bomo s tem spopadli? Ena od rešitev je prehod na obnovljive vire energije – toda tudi ti včasih niso dovolj stabilni, da bi podpirali takšne obremenitve.
Odgovorna uporaba – prihodnost v naših rokah?
Čeprav z enim vprašanjem v klepetalniku ne bomo sprožili podnebne krize, je pomembno zavedanje, da imajo naše navade posledice. Morda ne bo narobe, če se ob uporabi umetne inteligence vprašamo: Ali res potrebujem to informacijo ali bi jo lahko našel tudi drugače?
Pravijo, da prihodnost pripada tehnologiji – toda ali bomo to prihodnost gradili tako, da bomo s seboj povlekli tudi planet? Čas bo pokazal.
Napisal: E. K.
Vir: www, Freepik
Šokantno: 41 % delodajalcev načrtuje odpuščanja zaradi umetne inteligence!
Trg dela se, tako kot reka, ki spreminja svoj tok po nevihti, spreminja pod vplivom umetne inteligence (UI). Čeprav nas je UI pred nekaj leti še fascinirala z abstraktnimi zmožnostmi, danes posega neposredno v naš vsakdan – v delovna mesta, procese in prihodnost kariere milijonov ljudi. Najnovejša raziskava Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) razkriva skrb vzbujajoče dejstvo: kar 41 % delodajalcev namerava zaradi implementacije UI zmanjšati število zaposlenih.
“Zaton enih, vzpon drugih”
Tako kot so izum parnega stroja nekoč izpodrinili kočijaže, UI danes ogroža poklice, ki so bili še nedavno ključni za vsakdanja opravila. Poštni uradniki, tajnice, izvršni sekretarji – to so le nekateri izmed poklicev, ki so vse bolj odveč v dobi avtomatizacije. A ironično je, da se ob vsakem zatonu nekaterih poklicev pojavijo novi.
Povpraševanje po strokovnjakih, ki znajo rokovati z UI ali celo izboljšati njeno delovanje, strmo narašča. V tej tekmi z inovacijami se postavlja vprašanje: kdo bo uspešno preskočil ovire prilagoditve in kdo bo zaostal na startni črti?
Podjetja se zavedajo izziva – a kako se prilagajajo?
Kar 77 % podjetij je v anketi WEF navedlo, da načrtuje obsežna izobraževanja in prekvalifikacije svojih zaposlenih. Zakaj? Ker se zavedajo, da tehnologija, ki jo ne znaš uporabljati, hitro postane breme namesto orodja. Primeri uspešne integracije tehnologije kažejo, da je ključ v tem, da zaposleni UI ne dojemajo kot sovražnika, temveč kot “digitalnega sodelavca”.
A ne povsod zgodba konča srečno. Nekatera podjetja, kot sta Dropbox in Duolingo, so UI že vključila v svoje procese, vendar so ob tem izvedla tudi odpuščanja. Njihova odločitev je dvignila veliko prahu – za mnoge je to dokaz, da tehnologija vse pogosteje postavlja poslovno učinkovitost nad človeški faktor.
Kaj pomeni preoblikovanje nalog?
Zanimivo je, da UI ne zgolj “odpravlja” delovna mesta, temveč spreminja naravo obstoječih vlog. Predstavljajte si računovodjo, ki namesto, da vnaša podatke ročno, s pomočjo algoritmov UI analizira trende in napoveduje prihodnje spremembe. Ta transformacija delovnega mesta omogoča, da se ljudje posvečajo nalogam z večjo dodano vrednostjo – a le, če so pripravljeni na prekvalifikacijo.
Umetna inteligenca – grožnja ali odskočna deska?
Statistični podatki so skoraj paradoksalni: poročilo WEF ocenjuje, da bo UI do leta 2025 odpravila 85 milijonov delovnih mest, a hkrati ustvarila 97 milijonov novih priložnosti. To pomeni neto povečanje zaposlitvenih možnosti – vendar pod pogojem, da bodo delavci imeli ustrezna znanja in kompetence za nove vloge.
Prihodnost dela bo zato odvisna od pripravljenosti na spremembe. Kako hitro lahko neko podjetje – ali celotna družba – premosti vrzel med obstoječimi veščinami in tistimi, ki jih bo od njih zahteval trg dela prihodnosti? In ne gre le za tehnološko pismenost – temveč tudi za mehke veščine, kot so kreativno reševanje problemov, kritično mišljenje in sodelovanje z naprednimi sistemi.
Priložnost za razvoj ali opozorilo o zatonu?
Čeprav se sliši apokaliptično, umetna inteligenca ne bo nujno izkoreninila človeškega dela. Njeno poslanstvo bi lahko bilo olajšanje vsakodnevnih opravil in povečanje produktivnosti – če bo družba v času implementacije poskrbela za izobraževanje in podporo ljudem. Ko bo UI postala orodje, ne tekmec, bomo dosegli optimalno ravnovesje med tehnologijo in človeškim prispevkom. Do takrat pa ostaja UI tema, ki deli javnost in povečuje zavedanje o tem, kako ranljiva je stabilnost delovnega trga v času radikalnih sprememb.
Napisal: E. K.
Vir: World Economic Forum, Freepik
Ustvarjalca ChatGPT sestra obtožuje spolne zlorabe!
Ko je svet izvedel za tožbo, ki jo je proti Samu Altmanu, izvršnemu direktorju podjetja OpenAI, vložila njegova sestra Ann Altman, je bilo, kot da bi udarila strela z jasnega. Altman, ki ga mnogi poznajo kot “čudežnega dečka” umetne inteligence, se zdaj sooča z obtožbami, ki bi lahko zamajale njegovo profesionalno kariero in osebni ugled.
Obtožbe, ki delijo družino in javnost
Ann Altman je v svoji tožbi zapisala, da je bila med letoma 1997 in 2006 redno spolno zlorabljana s strani brata Sama, ki je bil v tistem obdobju star med 12 in 21 let. Zlorabe naj bi se začele, ko je bila stara le tri leta. Njene navedbe so pretresle mednarodno javnost in sprožile plaz vprašanj – kako se je lahko takšna zgodba tako dolgo skrivala pod površjem?
Ann je že novembra 2021 na družbenem omrežju X (prej Twitter) razkrila obtožbe proti bratu, vendar njen zapis ni dobil večje pozornosti. Tokrat pa gre korak dlje – tožbo je vložila na zveznem sodišču v Missouriju, zahteva sojenje s poroto in odškodnino v višini 75.000 dolarjev.
Odločilen odziv Sama Altmana in družine
Sam Altman je obtožbe odločno zavrnil in izdal javno izjavo, ki so jo podprli tudi njegova mama Connie ter brata Jack in Max. V njej so zapisali, da so Annine obtožbe “popolnoma neresnične” in da so družini povzročile ogromno bolečine. Poudarili so, da je Ann že dlje časa v stiski in ima težave z duševnim zdravjem, zaradi katerih je v preteklosti zavračala pomoč.
Družina razkriva še, da so ji v preteklih letih pomagali na različne načine – od plačevanja življenjskih stroškov do ponudbe, da ji kupijo hišo. Ann sicer že prejema dosmrtno mesečno rento iz očetovega premoženja, vendar naj bi kljub temu zahtevala vedno več denarja, kar družina interpretira kot motiv za obtožbe.
Pravna plat zgodbe: več kot zgolj odškodnina
Pravniki opozarjajo, da je zahtevana odškodnina v višini 75.000 dolarjev najnižji prag, ki omogoča vložitev civilne tožbe na zveznem sodišču. Če bo primer prišel do sojenja, bi lahko odškodnina narasla na veliko višji znesek – zlasti če bo porota ocenila, da so obtožbe utemeljene. Ocenjuje se, da Samovo osebno premoženje presega eno milijardo evrov, zato bi lahko postopek razkril tudi njegove finančne podatke, kar bi dodatno zaostrilo položaj.
Spomini na pretekle afere in družbene reakcije
Obtožbe proti vplivnim posameznikom, še posebej tistim, ki so tesno povezani z napredkom tehnologije, vedno sprožijo razprave o tem, kako naj se družba odzove. Primer Sama Altmana spominja na znane primere iz preteklosti, kot je bilo sojenje Harveyju Weinsteinu ali obtožbe proti Elonu Musku. Vendar je tokratna situacija še bolj zapletena, saj gre za družinski spor, v katerem so meje med resnico, travmo in morebitnimi osebnimi konflikti še toliko bolj zabrisane.
Medtem ko nekateri izražajo dvom in opozarjajo na možnost izsiljevanja, drugi menijo, da bi morale biti obtožbe obravnavane z enako resnostjo kot katera koli druga zadeva, ne glede na status tožene osebe.
Kaj sledi?
Pravni postopek se bo nadaljeval z zbiranjem dokazov in pričanj obeh strani. Če bo primer prišel do sojenja, bo postal eden najbolj odmevnih procesov v zadnjem desetletju, saj vključuje ključne figure v svetu tehnologije in umetne inteligence. Ne glede na izid bo imel ta primer dolgotrajen vpliv – na Sama Altmana osebno, na njegovo podjetje OpenAI in širšo javno percepcijo etike v tehnološki industriji.
Napisal: E. K.
Vir: X
Konec priljubljene računalniške znamke
Ko se ozremo nazaj v zgodovino osebnih računalnikov, se le redki spomini lahko primerjajo z vzhičenjem ob prvem odpiranju škatle Dell XPS. Za mnoge tehnološke navdušence je bil XPS utelešenje zmogljivosti in elegance – kos tehnologije, ki je združeval robustno zmogljivost in tanko obliko. A vsega lepega je enkrat konec. Dell je uradno napovedal, da legendarne blagovne znamke XPS, Inspiron in Latitude umikajo iz prodaje, saj prihaja popolnoma nova linija prenosnikov in namiznih računalnikov.
Zakaj takšna odločitev? Se res izplača prelomiti tradicijo dolgo tri desetletja? Oglejmo si ozadje tega koraka in kaj to pomeni za bodoče kupce.
Adijo, XPS – pozdravljena nova preprostost
Dellova odločitev je bila, milo rečeno, presenetljiva. XPS, ki je bil od leta 1993 sinonim za brezkompromisno zmogljivost in minimalističen dizajn, je bil eden najbolj priznanih in priljubljenih računalniških serij na svetu. Njegovo občinstvo ni bilo le tehnično podkovano – bili so to ustvarjalci, podjetniki, študenti, ki so iskali stroj, na katerega so se lahko zanesli.
Zdaj Dell uvaja popolnoma prenovljen nabor izdelkov z imeni, ki marsikoga spominjajo na strategijo podjetja Apple. Novi modeli bodo razdeljeni na tri linije:
- Dell – osnovni modeli, namenjeni vsakodnevnim opravilom, kot so pisarniško delo, šola in spletna zabava.
- Dell Pro – zmogljivejši računalniki, ustvarjeni za profesionalce, ki potrebujejo več računalniške moči za zahtevne naloge.
- Dell Pro Max – paradni konji Dellove ponudbe, namenjeni najzahtevnejšim uporabnikom, ki iščejo kombinacijo najnovejših tehnologij in neomejene zmogljivosti.
Vsaka od teh linij bo razdeljena še na tri kategorije: Base (osnovni modeli), Plus (napredni modeli) in Premium (vrhunski modeli).
Poenostavitev ali izguba identitete?
Dellov operativni direktor Jeff Clarke je v izjavi za medije poudaril, da gre za strateško odločitev, ki temelji na povratnih informacijah strank. Po njegovih besedah si uporabniki želijo bolj pregledno strukturo imen, brez zmede med različnimi serijami in specifikacijami.
A nekateri analitiki so skeptični. Je res smiselno “sploščiti” nekaj tako prepoznavnega, kot je bila linija XPS? “Poenostavitev je lahko dvorezen meč – včasih je manj več, a včasih manj pomeni tudi izgubo prepoznavnosti,” je zapisal eden od vodilnih tehnoloških analitikov pri podjetju IDC.
Če pogledamo zgled podjetja HP, ki je leta 2020 posodobil svoje serije z bolj poenostavljenim poimenovanjem, vidimo, da spremembe niso vedno slabo sprejete. Vendar pa ima Dell med svojimi uporabniki močno bazo privržencev, ki prisegajo na preverjeno kvaliteto in legendarna imena. Bo torej poteza zadetek v polno ali strel v prazno?
Prikrita strategija ali zgolj kopiranje Applea?
Nova imena Dell, Dell Pro in Dell Pro Max nedvomno zvenijo znano. Ni skrivnost, da so izrazi “Pro” in “Max” že leta del Applove strategije poimenovanja naprav – od pametnih telefonov do tabličnih računalnikov. Dell je s tem, namerno ali ne, vstopil v igro, kjer primerjave z največjim konkurentom ne bodo izostale.
A Clarke je odločen: “Ti izrazi niso ekskluzivna last kogarkoli – uporabljamo jih, ker ljudje intuitivno vedo, kaj pomenijo,” je poudaril med predstavitvijo novih modelov na sejmu CES 2025 v Las Vegasu. Dell verjame, da bodo nove oznake naredile njihovo ponudbo bolj prepoznavno in dostopno širokemu krogu potrošnikov.
Kaj to pomeni za slovenske uporabnike?
Tudi slovenski trg se ne bo izognil spremembam. Dellovi prenosniki in namizni računalniki so bili med slovenskimi podjetji in posamezniki priljubljena izbira. Serije, kot je bila Latitude, so bile pogosto del standardne opreme večjih podjetij, medtem ko so XPS prenosniki krasili domove in pisarne ustvarjalcev vsebin, študentov in drugih zahtevnih uporabnikov.
Z ukinitvijo teh serij se bo ponudba osvežila, a obenem se bo marsikdo soočil z vprašanjem: kateri model zdaj izbrati in kako vedeti, da gre za dostojnega naslednika legendarnega XPS-a? Dell obljublja, da bodo njihovi “Premium” modeli povsem primerljivi z vrhunskimi XPS prenosniki, a dokler prvi modeli ne pridejo na trg, ostaja kanček negotovosti.
Prihodnost v znamenju umetne inteligence
Novi računalniki ne prinašajo le svežega poimenovanja, temveč tudi tehnološke inovacije. Dell je že napovedal integracijo naprednih funkcij umetne inteligence v svoja prihajajoča Pro Max modela, vključno z asistenti za produktivnost in izboljšano optimizacijo delovanja. Gre za potezo, ki sledi svetovnim trendom in daje jasno vedeti, da Dell ne namerava zaostajati v bitki za inovacije.
Konec neke ere in začetek nove
S poslovilnim ukinitvijo blagovnih znamk XPS, Inspiron in Latitude se zaključuje pomembno poglavje v zgodovini podjetja Dell. A kot pravijo – vsak konec je tudi nov začetek. Čeprav bo za mnoge ljubitelje teh linij ta sprememba pomenila kanček nostalgije in obžalovanja, je Dell odločen, da bo s svojimi novimi izdelki znova osvojil zaupanje uporabnikov.
Bo prihodnost z imeni Dell, Dell Pro in Dell Pro Max prinesla enako mero navdušenja, kot so to nekoč storili legendarni XPS-ji? Čas bo pokazal.
Napisal: E. K.
Vir: Dell, Freepik
Apple na robu zgodovine: Bo prvo podjetje s 4 bilijoni dolarjev vrednosti?
V tehnološkem svetu, kjer hitrosti rasti ni mogoče zaustaviti, Apple znova preseneča. Podjetje iz Cupertina se z vrtoglavo hitrostjo približuje tržni kapitalizaciji 4 bilijone dolarjev, kar bi bil dosežek brez primere v zgodovini finančnih trgov. Vendar, kaj pravzaprav žene to rast – in ali je takšna vrednost sploh vzdržna? Odgovor na to vprašanje ni enostaven, a ravno v tem leži fascinacija Applove zgodbe.
Raketna rast vrednosti delnic
Od začetka novembra 2024 so delnice Appla zrasle za osupljivih 16 %. Ta dvig je podjetju prinesel kar 500 milijard dolarjev dodatne tržne kapitalizacije. Da bi bolje razumeli, kako pomemben je ta dosežek: Applova vrednost zdaj presega skupno tržno kapitalizacijo vseh podjetij na glavnih borzah v Nemčiji in Švici (DAX in SMI). To pomeni, da Apple sam predstavlja večjo vrednost kot industrijska in bančna moč dveh ključnih evropskih gospodarstev.
Za primerjavo: konkurenčna podjetja, kot sta Nvidia in Microsoft, so prav tako dosegla pomembno rast, vendar ne v takšnem obsegu. Nvidia, vodilna v svetu čipov za umetno inteligenco, je v zadnjih dveh letih zabeležila 800-odstotno rast vrednosti delnic, a Apple, ki ga pogosto obtožujejo počasnega sprejemanja umetne inteligence, je vseeno uspel prepričati vlagatelje s svojo dolgoročno vizijo.
Umetna inteligenca – Applova nova obljuba
Eden ključnih dejavnikov za nedavno Applovo rast je napredek na področju umetne inteligence. Čeprav je podjetje na tem področju zaostajalo za velikani, kot so Microsoft, Meta in Alphabet, je Apple junija letos razkril ambiciozne načrte za integracijo generativne umetne inteligence v svoje naprave. Prvi rezultati teh prizadevanj so že vidni – funkcije, kot je »chatGPT for iOS«, so navdušile uporabnike in analitike, saj ponujajo personalizirano izkušnjo, ki presega zgolj klasično avtomatizacijo.
Po mnenju Toma Forteja, analitika pri Maxim Group, Apple trenutno vstopa v »supercikel nadgradenj iPhona«, kar bi lahko pomenilo začetek novega obdobja rasti. A zakaj? Ker vlagatelji pričakujejo, da bo umetna inteligenca, vgrajena v Applove naprave, ponovno vzbudila zanimanje za njihov paradni izdelek, ki je zadnja leta beležil počasnejšo rast.
Geopolitične in finančne napetosti
Kljub optimizmu Apple ni imun na tveganja. Pomemben del njihovih prihodkov je povezan s proizvodnjo in prodajo na Kitajskem, ki je v zadnjih letih postala središče geopolitičnih napetosti med ZDA in Kitajsko. Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je že napovedal možnost uvedbe dodatnih carin na kitajsko blago, kar bi lahko otežilo Applovo poslovanje.
Eric Woodring, analitik pri Morgan Stanley, je glede tega povedal: »Verjamemo, da bo Apple poskušal doseči izjeme za ključne izdelke, kot so iPhone, Mac in iPad – tako kot leta 2018.« Toda ali bo ta strategija delovala tudi tokrat? Ostaja odprto vprašanje.
Poleg tega so vlagatelji, kot je sloviti Warren Buffett, začeli prodajati delnice Appla. Buffettova družba Berkshire Hathaway, ki je bila dolgo časa največji posamični vlagatelj v Apple, je svojo naložbo zmanjšala zaradi zaskrbljenosti, da je vrednost delnic presegla realne temelje. Buffettov skeptični pristop bi lahko v prihodnje vplival na percepcijo stabilnosti Applove rasti.
Analiza prihodnosti
Kaj lahko pričakujemo? Analitiki ostajajo optimistični. Pričakujejo, da bo Apple v letu 2025 znova okrepil prodajo iPhonov, predvsem zaradi širjenja funkcij umetne inteligence in izboljšane geografske dostopnosti. A pomembno je razumeti, da tako visoka vrednost delnic povečuje pritisk na podjetje, da izpolni visoka pričakovanja.
Adam Sarhan, izvršni direktor 50 Park Investments, je povzel: »Applovo približevanje tržni kapitalizaciji štirih bilijonov dolarjev je dokaz njegove trajne prevlade. Toda ta mejnik prinaša tudi odgovornost, saj mora podjetje upravičiti svojo vrednost v svetu, ki je vedno bolj konkurenčen.«
Simbol trajne inovacije ali trenutek precenjenosti?
Apple je vedno znal najti pravo ravnovesje med inovacijami in preudarnostjo – morda prav to ostaja njihov največji adut. Medtem ko vlagatelji upajo na nadaljnjo rast, je prihodnost Appla odvisna od njihove sposobnosti, da ne le sledijo trendom, ampak jih tudi oblikujejo. Štirje bilijoni dolarjev? Morda bo ta številka že kmalu presežena, če bodo karte pravilno razdeljene.
Napisal: E. K.
Vir: X, Freepik
Umetna inteligenca na lovu za pijanimi in zadrogiranimi vozniki!
Vožnja pod vplivom alkohola ali drog ni le osebna napaka, ampak pogosto tragedija za vse vpletene – od udeležencev nesreč do njihovih bližnjih. Medtem ko se na slovenskih cestah v času veselega decembra povečuje število policijskih kontrol, v Združenem kraljestvu uvajajo tehnologijo, ki bi jo še pred nekaj leti označili za znanstveno fantastiko. Umetna inteligenca zdaj prepoznava pijane in zadrogirane voznike kar s pomočjo prometnih kamer. Ali je to prihodnost, ki jo potrebujemo?
Pametne kamere – pomočnik ali sodnik?
Prometne kamere so v Združenem kraljestvu že dolgo več kot zgolj opazovalci hitrosti. Najnovejši pilotni projekt vključuje nadgradnjo obstoječih sistemov z umetno inteligenco, ki prepozna sumljive vzorce vožnje. Tehnologija, ki so jo razvili v sodelovanju z avstralsko družbo Acusensus, omogoča analizo gibanja vozila – nenadni premiki, vijuganje po cesti ali neenakomerna hitrost so znaki, ki lahko nakazujejo, da je voznik pod vplivom alkohola ali drog.
Kaj se zgodi, ko sistem zazna takšno vedenje? Podatki se takoj posredujejo bližnji policijski patrulji, ki lahko vozilo ustavi in preveri stanje voznika. Umetna inteligenca ne odloča o krivdi – deluje kot “podaljšek policijskega nosu”, kot je povedal Geoff Collins, predstavnik podjetja.
Prvi rezultati: manj nesreč, več varnosti?
Pilotni projekt, ki so ga v Združenem kraljestvu zagnali decembra, že kaže obetavne rezultate. Policija poroča, da so patrulje, opremljene s podatki umetne inteligence, veliko bolj uspešne pri prepoznavanju voznikov pod vplivom.
Simon Jenkinson, vodja policije v grofijah Devon in Cornwall, poudarja, da tehnologija omogoča boljšo uporabo omejenih virov. “Naši policisti ne morejo biti povsod hkrati, a s pomočjo pametnih kamer lahko pokrijemo večje območje in učinkoviteje izločimo nevarne voznike,” je dejal. Pričakujejo, da bo ta pristop dolgoročno zmanjšal število smrtnih žrtev na cestah.
Kako daleč je Slovenija?
Medtem ko v Združenem kraljestvu govorimo o umetni inteligenci, se slovenski prometni sistem še vedno zanaša na klasične metode. Nacionalna preventivna akcija, ki poteka v decembru, vključuje povečanje števila kontrol, a številke kažejo, da to ni dovolj. Letos je zaradi vožnje pod vplivom alkohola ali drog na slovenskih cestah umrlo 17 ljudi, hudo poškodovanih je bilo 120.
Agencija za varnost prometa (AVP) navaja še bolj zaskrbljujoče podatke: kar 61 % Slovencev priznava, da so že vozili pod vplivom psihoaktivnih snovi, skoraj polovica teh pa je kombinirala alkohol in droge. Takšni vozniki so povzročili 29 % vseh smrtnih nesreč.
Pri tem se postavlja vprašanje: ali bi uvedba tehnologij, kot jih uporabljajo v Združenem kraljestvu, lahko spremenila te statistike? Verjetno. Toda Slovenija ima še dolgo pot, preden bodo takšni sistemi postali realnost.
Hrvaška na poti k umetni inteligenci
Zanimivo je, da Slovenija zaostaja celo za sosednjo Hrvaško, kjer že preučujejo uvedbo podobnih tehnologij. Hrvaške prometne kamere bodo kmalu prepoznale prehitro vožnjo, uporabo mobilnih naprav in celo voznike brez varnostnega pasu. Slovenija medtem ostaja pri klasičnih radarjih in ročnih kontrolah.
Zakaj takšna razlika? Ena od težav je visoka cena teh sistemov, druga pa je vprašanje zasebnosti. Kritiki opozarjajo, da bi lahko takšne tehnologije hitro vodile v prekomerni nadzor – ali res želimo, da kamera spremlja vsak naš premik?
Ali je prihodnost v tehnologiji?
Tehnologija sama po sebi ni rešitev. Medtem ko umetna inteligenca olajša delo policiji in poveča učinkovitost nadzora, so izobraževanje, ozaveščanje in družbeni pritisk prav tako ključni. Prometna varnost ni le stvar pravil, temveč tudi kulture, odgovornosti in razumevanja posledic.
Slovenija bo prej ali slej morala narediti korak naprej – če ne zaradi tehnološkega napredka, pa zaradi človeških življenj, ki so ogrožena na cestah. Zgledu Združenega kraljestva bi bilo smiselno slediti, a hkrati ohraniti zdravo mero razprave o etičnih in pravnih vprašanjih, ki jih prinaša takšna tehnologija.
Prihodnost varnosti ali večji nadzor?
Umetna inteligenca prinaša novo dobo v prometno varnost, kjer bo vsak neodgovoren voznik težje ostal neopažen. Vendar pa tehnologija sama ni dovolj – potreben je celovit pristop, ki vključuje boljši nadzor, izobraževanje in dosledno uveljavljanje pravil.
Slovenija ima priložnost, da se uči od najboljših, a ali bo sprejela izziv? Dokler se to ne zgodi, bo preventiva ostala v rokah policistov – in njihovega “nosu”.
Napisal: E. K.
Vir: www, Shutterstock