Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Podjetnik je pojedel viralno banano, ki jo je kupil za 6,2 milijona dolarjev na dražbi (VIDEO)

Pred nekaj dnevi je bila banana, prilepljena na steno z izolirnim trakom, prodana za 6,2 milijona dolarjev na dražbi v New Yorku, kupec pa je bil Justin Sun. Poleg banane in lepilnega traku je prejel tudi potrdilo o avtentičnosti ter navodila za zamenjavo sadja, ko bo banana sčasoma zgnila.

View this post on Instagram

A post shared by H.E. Justin Sun 🇬🇩 (@justinsun)

Pojedel je banano

Sun je napovedal, da bo banano pojedel, še preden bo zgnila, in to je zdaj tudi storil. Pojasnil je, da je to njegov način, kako »spoštovati svoj položaj v zgodovini umetnosti in popularne kulture«. Svoje obljube je izpolnil 29. novembra v hotelu Peninsula, enem izmed najbolj razkošnih hotelov v Hongkongu. Na prireditvi je imel govor za novinarje in vplivneže, kjer je ponazoril vzporednice med konceptualno umetnostjo in kriptovalutami. Za spomin je vsak udeleženec prejel rolico lepilnega traku in banano.

Medtem ko je jedel banano, je izjavil, da je »boljša od drugih«. Dodal je: »Jesti banano na tiskovni konferenci je lahko prav tako del zgodovine umetnosti.«

Viralna senzacija

Spomnimo, banana, prilepljena na steno z izolirnim trakom, je konceptualno umetniško delo z naslovom Komedijant. Postala je viralna senzacija, ko jo je italijanski umetnik Maurizio Cattelan predstavil leta 2019. Obiskovalci so skušali ugotoviti, ali je kos sadja, pritrjen z lepilnim trakom na belo steno, šala ali duhovit komentar o vprašljivih standardih zbirateljev umetnin. Avkcijska hiša Sotheby’s je pojasnila, da je delo hitro preraslo v globalno viralno senzacijo, ki je pritegnila rekordno število obiskovalcev, sprožila poplavo na družbenih omrežjih, pristala na naslovnici časopisa New York Post ter razdelila tako občinstvo kot kritike.

su; Foto: YouTube

Od smeti do umetnosti: Italijan s hrvaške obale navdušuje z recikliranimi skulpturami

V današnjem svetu, kjer problem onesnaževanja morij in kopnega nenehno narašča, se vedno več umetnikov loteva trajnostnih praks. Massimo Marchiori, italijanski ekološki umetnik, je eden izmed tistih, ki v odpadkih vidi potencial za ustvarjanje in spreminjanje sveta. Massimo živi med Benetkami in otokom Silba na Hrvaškem, kjer iz odpadkov, ki jih naplavi burja, izdeluje neverjetna umetniška dela.

Umetnost iz odpadkov

Marchiori, ki že leta živi med živahnim življenjem Benetk in mirnostjo otoka Silba, je našel popolno ravnovesje med mestnim vrvežem in naravo. Kljub temu, da ga burja vsako leto obdaruje z velikimi količinami odpadkov, se Massimo ne pritožuje, ampak v teh “darilih” vidi vir navdiha za umetniško ustvarjanje.

Na plažah Silbe nabira plastične odpadke, gume in druge odpadke, ki jih prinašajo močni vetrovi. Odpadke zbira in jih uporablja kot material za svoja unikatna umetniška dela. Tako plastika, ki bi sicer onesnaževala morje in obale, postane del njegove vizije – opozarjati na pomembnost ohranjanja narave in zmanjšanja odpadkov.

View this post on Instagram

A post shared by Stari Ribar (@ribar.stari)

Preobrazba odpadkov v umetniška dela

Massimova umetnost se osredotoča na preoblikovanje smeti v umetniška dela, ki so estetsko dovršena in hkrati nosijo močno sporočilo o okoljski odgovornosti. Njegova dela so odraz aktualnih problemov, s katerimi se sooča planet – predvsem onesnaževanje z mikroplastiko in drugimi odpadki, ki ogrožajo morski ekosistem.

Vsak kos umetnine, ki ga Massimo ustvari, nosi zgodbo. Ko obiskovalci pridejo na njegovo razstavo, se zavedajo, da vsaka barvita plastika, vsak kos gume ali vrvi, ki jih je našel na plaži, pripoveduje o škodi, ki jo povzročamo naravi. Toda Massimova umetnost ne želi le kritizirati – želi spodbuditi spremembo.

“Vsak kos plastike je bil nekoč del vsakdanjega življenja nekoga,” pojasnjuje Massimo. “Morda je to bila plastenka, ki so jo zavrgli brez pomisleka, zdaj pa je del zgodbe, ki opozarja na posledice našega ravnanja.”

View this post on Instagram

A post shared by Stari Ribar (@ribar.stari)

Povezava med umetnostjo in ekologijo

Massimo Marchiori ni zgolj umetnik, temveč tudi okoljevarstvenik. Njegovo delo ima pomembno vlogo pri ozaveščanju o nevarnostih odpadkov, zlasti plastike, ki onesnažuje morja in ogroža morsko življenje. S svojimi instalacijami in skulpturami opozarja, kako lahko vsak posameznik prispeva k čistejšemu okolju.

Massimova dela so več kot le umetnost – so sporočilo upanja in opozorilo pred brezbrižnostjo. Z reciklažo in ponovno uporabo odpadkov prikazuje, da lahko vsak od nas prispeva k spremembi in da ni treba veliko, da bi naredili korak naprej k bolj trajnostni prihodnosti.

Massimova zgodba navdihuje

Marchiorijeva umetnost je postala pravi fenomen. Z razstavami po različnih delih Evrope opozarja na okoljske težave in spodbuja ljudi, naj se zamislijo nad svojimi navadami. Poleg tega njegov način življenja, ki združuje življenje v velikem mestu in na mirnem otoku, ponuja vpogled v sožitje z naravo.

Njegovo delo je dokaz, da umetnost lahko preobrazi svet. Z vsako skulpturo in vsakim instalacijskim delom, ki ga ustvari iz odpadkov, Massimo ne opozarja le na težavo, temveč ponuja tudi rešitev – preobrazbo odpadkov v nekaj lepega in trajnostnega.

Massimo Marchiori s svojo umetnostjo preoblikuje smeti, ki onesnažujejo hrvaško obalo, v čudovita umetniška dela z močnim sporočilom. S tem ne le opozarja na težave onesnaževanja, temveč spodbuja k iskanju rešitev za bolj trajnostno prihodnost. Njegova dela so dokaz, da lahko vsak kos odpadka postane del večje zgodbe, ki nas uči spoštovati naravo in živeti v skladu z okoljem. Njegova umetnost nas opominja, da odpadki niso le smeti – lahko so priložnost za novo obliko lepote. Zakaj ne bi tudi sami prispevali k tej zgodbi?

Napisal: E. K.

Vir: www, Instagram

Talum in šolarji združili moči: nastala skulptura 70 aluminijastih metuljev

V Talumu, enem izmed vodilnih slovenskih podjetij na področju proizvodnje in predelave aluminija, so v sodelovanju z osnovnimi šolami Cirkovce, Kidričevo in podružnično šolo Lovrenc na Dravskem polju izpeljali izjemen trajnostni projekt, ki združuje umetnost, reciklažo in ozaveščanje mladih. Rezultat tega projekta je čudovita skulptura iz 70 aluminijastih metuljev, ki zdaj krasi krožišče pred novim tovornim vhodom v Industrijsko cono Kidričevo.

Projekt AL 4ever: Učenci zbirali odpadni aluminij

Podjetje Talum je ob svoji 70. obletnici želelo izvesti trajnostno usmerjen projekt, ki bi poudaril pomembnost reciklaže in spoštovanja do naravnih virov. Tako je nastala pobuda AL 4ever/AL za vedno, s katero so mlade želeli pritegniti k razmišljanju o aluminiju kot kovini prihodnosti, ki je hkrati enostavno reciklirana in ima dolgoročne koristi za okolje.

Učenci osnovnih šol Cirkovce, Kidričevo in podružnične šole Lovrenc na Dravskem polju so od marca do aprila zbirali odpadni aluminij, pri čemer so morali paziti na ALU oznake na embalaži, kot so pločevinke, tube in druge aluminijaste izdelke. Zbirali so več kot 200 kilogramov aluminija, ki so ga Talumovi strokovnjaki v livarni pretalili in pripravili za ustvarjanje.

Umetnost iz recikliranega aluminija: 70 unikatnih metuljev

Ko je bil aluminij zbran, se je začela kreativna faza projekta. Akademski kipar Tomaž Plavec je v sodelovanju z mladimi umetniki prenesel njihove risbe metuljev v tridimenzionalno obliko. “Pozoren sem bil, da podobe skoraj popolnoma posnemajo karakter in detajle otroških risb,” je povedal Plavec, ki je iz recikliranega aluminija ustvaril 70 unikatnih metuljev.

Talumovi strokovnjaki so nato metulje zavarili in jih postavili na aluminijasto ploščo, kar je ustvarilo impresivno skulpturo, težko 350 kilogramov. Po besedah Marka Drobniča, direktorja Taluma, skulptura predstavlja simbol zgodbe o trajnosti in bo krasila krožišče pred novim tovornim vhodom v Kidričevu.

Vloga Taluma in partnerjev v trajnostnem projektu

Celoten projekt je bil usmerjen v povezovanje mladih z industrijo in ozaveščanje o pomenu reciklaže. Pri izvedbi so poleg Taluma sodelovala tudi podjetja, kot je Surovina, ki je zagotovilo zbiralne kontejnerje in prevoz zbranega aluminija do livarne, kjer so ga Talumovi livarji pretalili.

Učenci, ki so prispevali k projektu, niso ostali praznih rok – Talum je za trud vsaki sodelujoči šoli doniral 700 evrov v njihov šolski sklad. S tem so dodatno nagradili mlade za njihov trud in prispevek k trajnostnemu projektu, ki bo dolgoročno vplival na okolje.

Trajnost kot smer prihodnosti

Skulptura aluminijastih metuljev je le del širše trajnostne vizije podjetja Talum, ki letos praznuje 70 let od prvega ulitja aluminija iz njihovih elektroliznih celic. Podjetje se danes osredotoča na uporabo odpadnega in procesnega aluminija, s čimer skušajo zmanjšati svoj vpliv na okolje in spodbuditi reciklažo kovin.

S projektom AL 4ever/AL za vedno so uspeli mlade navdušiti nad pomembnostjo varovanja okolja in ponovne uporabe naravnih virov. Skulptura bo zdaj trajno opominjala na pomen trajnosti in sodelovanja med industrijo, umetnostjo ter lokalno skupnostjo. “To je zgodba o trajnosti, sodelovanju in inovativnosti,” je ob otvoritvi poudaril Drobnič.

Napisal: E. K.

Vir: Facebook

Debel Ferrari, kumarice na podstavkih in klobase v objemu

Avstrijski umetnik Erwin Wurm je eden najbolj prepoznavnih sodobnih umetnikov, znan po svojih neobičajnih in provokativnih delih, ki se poigravajo z absurdom. Njegova dela postavljajo pod vprašaj vsakodnevne predmete, norme in vrednote, ki jih pogosto jemljemo za samoumevne. Najbolj opazno delo na njegovi najnovejši retrospektivni razstavi v muzeju Albertina na Dunaju je “debeli Ferrari”, ki je postal simbol umetnikovega preizpraševanja luksuza, potrošniške družbe in ideala videza.

Ob svojem 70. rojstnem dnevu je Wurm odprl retrospektivo svojih del, kjer obiskovalce spodbuja k temu, da svet pogledajo skozi oči absurda. Kot pravi umetnik, “če pogledamo naš svet z druge perspektive – absurda –, bomo morda videli kaj več”. Njegov pristop je nepredvidljiv in igriv, a hkrati močno kritičen do današnje družbe.

Debeli Ferrari in kisle kumarice kot odraz družbenih norm

Med Wurmovimi deli je najbolj prepoznavno prav “debeli Ferrari”, ki simbolizira izkrivljen pogled na luksuz in materialno bogastvo. Ferrari, ki je običajno sinonim za hitrost, eleganco in uspeh, v Wurmovih rokah postane deformiran, napihnjen in komičen simbol pretirane potrošnje. Z njim umetnik raziskuje, kako družba doživlja bogastvo, udobje in identiteto ter postavlja pod vprašaj vrednote, ki jih pripisujemo luksuznim predmetom.

A Wurm se ne ustavi le pri Ferrariju. Na razstavi najdemo tudi druge nenavadne predmete, kot so luksuzne torbe na dolgih nogah, miniaturne hiše ter avstrijska kulinarična dediščina v obliki klobas in kislih kumaric. Vse te podobe odražajo umetnikov kritični pogled na družbene norme in potrošniško kulturo, hkrati pa s svojo ironijo in absurdnostjo spodbujajo gledalce k razmisleku o svetu, ki ga živimo.

Antonia Hoerschelmann, kustosinja razstave, je ob odprtju povedala, da je Wurm znan po tem, da “vzame vsakdanje stvari in jih predstavi kot abstraktne elemente ter jih s tem spremeni v umetniško delo”. To preoblikovanje običajnih predmetov v nekaj nepredvidljivega je Wurmov način preizpraševanja naše realnosti.

Retrospektiva, ki nas sili k drugačnemu pogledu na umetnost in življenje

Erwin Wurm, ki se je rodil v mestu Bruck an der Mur in sprva želel postati slikar, je na svoji umetniški poti doživel preobrat, ko se je po sprejemnem izpitu znašel v kiparskem razredu. “Bil sem razočaran in žalosten, a nato sem ugotovil, da je to morda izziv,” je povedal o svojih začetkih. Prav ta izziv ga je pripeljal do razvoja edinstvenega umetniškega sloga, v katerem kiparstvo uporablja za izzivanje družbenih norm.

Kljub uspehom in prepoznavnosti Wurm ne skriva svojega kritičnega odnosa do današnjega sveta. “Z našim svetom nisem zadovoljen. Neverjetno je, grozno,” je dejal ob odprtju razstave. Njegova dela pogosto odsevajo to nezadovoljstvo, saj se osredotočajo na tematike, kot so družbeni pritiski, diktat videza in potrošništvo.

Čeprav retrospektiva Wurmovih del daje vpogled v preteklo delo, umetnika bolj zanima prihodnost. “Ne zanima me pogled nazaj, ampak naprej,” je povedal ob otvoritvi. Njegov ustvarjalni proces je osredotočen na raziskovanje novih idej in nadgradnjo starih konceptov, kar se kaže tudi v njegovih vedno svežih in inovativnih delih.

Napisal: E. K.

Vir: X