Maruša Bradač: “Slovenski študentje so bolj izobraženi od vrstnikov na ameriških univerzah,” a resnica je takšna …
Je slovensko izobraževanje res na višji ravni kot ameriško?
LJUBLJANA – Nedavna izjava znanstvenice Maruše Bradač, da so slovenski študenti bolje izobraženi in bolj kritični kot njihovi vrstniki na ameriških univerzah, je sprožila val odzivov. Bradačeva je v oddaji na RTV Slovenija dejala, da jo je presenetila nižja raven študentov na ameriških univerzah v primerjavi s slovenskimi. “Naši študenti so na višji ravni, precej bolje so izobraženi in znajo bolj kritično gledati na stvari,” je dejala v oddaji RTV Slovenija.
Kam je Univerza v Ljubljani dejansko uvrščena?
Po podatkih najnovejše lestvice QS World University Rankings za leto 2024 je Univerza v Ljubljani uvrščena okoli 600. mesta, kar potrjuje izjavo, da se slovenska univerza ne nahaja visoko na svetovnih lestvicah. Točneje, zaseda med 581. in 590. mestom, kar pomeni, da se je na lestvici uvrstila med 500 in 600 najboljših. To lahko nakazuje na razlike v merilih, ki se uporabljajo pri ocenjevanju univerz. QS lestvica ocenjuje univerze na podlagi kriterijev, kot so akademski ugled, raziskovalni dosežki, razmerje med študenti in profesorji ter mednarodna prepoznavnost.
Primerjava z ameriškimi univerzami
Na vrhu lestvic univerz prevladujejo ameriške univerze, kot so Harvard, Stanford in MIT, ki se redno uvrščajo med najboljših deset na svetu. Uvrstitve temeljijo na obsežnih raziskovalnih programih, vrhunski infrastrukturi in visoki stopnji internacionalizacije. Kljub temu Maruša Bradač trdi, da slovenski študenti obvladajo bolj praktične spretnosti in se bolje znajdejo v kritičnem mišljenju, kar naj bi bila ena izmed ključnih prednosti slovenskega visokega šolstva.
Kritike in pohvale slovenskim univerzam
Bradačeva izpostavlja, da slovensko izobraževanje daje večji poudarek na kritično mišljenje in uporabo znanja v praksi, medtem ko ameriške univerze pogosto zahtevajo obsežno teoretično znanje. To je povzročilo burne odzive, saj mnogi menijo, da slovenske univerze zaradi omejenih sredstev ne morejo konkurirati ameriškim pri zagotavljanju vrhunske raziskovalne infrastrukture.
“Če slovenski študenti res izstopajo v kritičnem mišljenju, zakaj potem slovenske univerze na svetovnih lestvicah zaostajajo za številnimi manjšimi evropskimi univerzami?” se je vprašal eden izmed uporabnikov na Twitterju.
Vendar pa so bile pohvale za slovenske študente tudi prisotne. Nekateri poudarjajo, da manjši proračuni spodbujajo študente, da se naučijo bolje uporabljati omejene vire in razvijajo inovativne rešitve, kar je prav tako pomembno za uspeh.
Potrebne izboljšave in prihodnost visokega šolstva v Sloveniji
Bradačeva meni, da bi Slovenija morala še naprej vlagati v izboljšanje raziskovalne infrastrukture, povečanje mednarodnega sodelovanja in modernizacijo študijskih programov, če želi konkurirati najboljšim univerzam.
Odzivi na izjavo kažejo, da je treba narediti korak naprej k iskanju rešitev za boljše financiranje in večje priznanje slovenskih univerz v svetu. Kot navaja RTV Slovenija, bi to lahko pomenilo bolj premišljeno dodeljevanje sredstev in privabljanje tujih strokovnjakov, ki bi okrepili kakovost izobraževanja.
Čeprav izjave o višji ravni slovenskih študentov vzbujajo zanimanje, je potrebno upoštevati objektivne dejavnike, kot so proračuni in infrastruktura, ki vplivajo na kakovost izobraževanja. Pomembno je, da se takšne izjave podkrepijo z dejstvi in ne le s subjektivnimi ocenami.
Vir: www, IG
Napisal: N. Z.
Študentje začeli novo študijsko leto: Končno so uvedli nove avtobusne povezave
LJUBLJANA – Zanimivo novo študijsko leto prinaša priložnosti in izzive za študente iz celega sveta
Začetek novega študijskega leta je vedno pomembna prelomnica za na tisoče študentov, ki stopajo na svojo študijsko pot. Letos je še posebej raznoliko, saj v slovenske predavalnice poleg domačih študentov sedi tudi vse več mednarodnih študentov, kar poudarja, kako odprta je Slovenija postala do tujcev. Po podatkih, ki jih navaja RTV Slovenija, je letos na slovenskih univerzah kar 12.000 bruck in brucev, ki bodo skupaj krojili prihodnost v vse bolj globaliziranem svetu.
Povečanje mednarodne raznolikosti
Slovenija postaja vedno bolj priljubljena destinacija za tuje študente, predvsem zaradi naraščajočih možnosti izmenjav in mednarodnih programov, ki so na voljo na številnih slovenskih univerzah. Z izmenjevanjem znanj in kultur pridobivajo tako tuji kot slovenski študenti, kar ustvarja živahno, večkulturno akademsko okolje. Letos se je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani že začelo uvajanje novih brucev, pri čemer je opazen velik porast tujih študentov.
Mobilnost študentov in novi avtobusni prevozi
S porastom števila študentov se je pojavila tudi potreba po boljšem javnem prevozu. Še posebej študentje, ki prihajajo iz oddaljenih regij, bodo imeli koristi od izboljšanih avtobusnih povezav. Kot navaja RTV Slovenija, so avtobusni prevozi okrepljeni na ključnih relacijah, kot so Lendava–Ljubljana, Maribor–Ljubljana, Koper–Ljubljana ter številne druge. To bo študentom omogočilo lažji dostop do univerz in zmanjšanje prometnih zastojev, kar je zlasti pomembno v prometnih konicah.
Pomembno je poudariti, da študente pozivajo, naj ne čakajo na zadnje možne avtobuse, saj bi to lahko povzročilo težave v prevoznih konicah. V prizadevanjih, da bi bil potniški promet čim bolj tekoč, so iz Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP) sporočili, da bodo po potrebi uvedli dodatna vozila na ključnih linijah.
Priložnosti za slovenske študente v tujini
Prav tako pa se vse več slovenskih študentov odloča za študij v tujini. Povečano število študijskih izmenjav in sodelovanj z mednarodnimi univerzami omogoča, da slovenski študentje nabirajo dragocene izkušnje izven svojih meja. To ne samo krepi njihove poklicne možnosti, temveč tudi omogoča izmenjavo znanj in inovacij med različnimi kulturami.
Zagotavljanje kakovostnega študijskega okolja
Univerze so danes bolj kot kadar koli prej zavezane k zagotavljanju kakovostnega in varnega okolja za vse svoje študente, ne glede na to, od kod prihajajo. Ekonomska fakulteta v Ljubljani, na primer, je že več let znana po tem, da skrbi za mednarodne študente in jim ponuja podporo skozi mentorstvo, jezikovne tečaje in posebne prireditve, ki študentom olajšajo vključitev v novo okolje.
Novo študijsko leto prinaša ogromno priložnosti za rast, tako osebno kot akademsko. Ne le, da slovenski študentje pridobivajo znanje doma, ampak se tudi vse več od njih odloča za študij v tujini, medtem pa slovenske univerze postajajo gostoljubne do tujih študentov, kar ustvarja globalno izobraževalno skupnost.
Napisal: N. Z.
Vir: www, Freepik
Zakaj kar polovica študentov opusti študij že v prvem letu? Rektorji iščejo rešitve
LJUBLJANA – Univerze po vsej Sloveniji se pripravljajo na začetek novega študijskega leta, v katerem se pričakuje več kot 56.000 študentov, med njimi kar 12.000 novincev. Vendar pa univerzitetni študij prinaša številne izzive, predvsem v obliki visokega osipa študentov, zlasti v prvem letniku, kar je postala stalnica na mnogih fakultetah.
Velik osip med študenti pogosto izvira iz napačnih pričakovanj o zahtevnosti študija. Kot za RTVSlo poudarja minister za visoko šolstvo Igor Papič, se študij na univerzi bistveno razlikuje od srednje šole, saj prinaša večjo svobodo, a tudi večjo odgovornost. Številni študenti se v prvem letniku soočajo z neustrezno organizacijo časa in nesprotnim izpolnjevanjem obveznosti, kar vodi v težave, zlasti ob zaključku prvega semestra.
Vpliv pomanjkanja podpore in slaba prilagoditev
Velik izziv predstavlja tudi prehod iz srednješolskega sistema, kjer so bile zahteve bolj vodene, v univerzitetni sistem, kjer se pričakuje več samostojnosti. Kot poudarjajo različni viri, se mnogi študenti soočajo z osebnostnimi težavami, kot so pomanjkanje motivacije in prilagoditvene težave, ki vodijo do občutkov osamljenosti in stresa. Te težave, skupaj z nezadostno socialno podporo, pogosto vodijo do opustitve študija.
Rešitve in prihodnji koraki
Rektor mariborske univerze Zdravko Kačič (vir: RTVSlo) opozarja, da je bil sistem tutorstva uveden prav zato, da bi zmanjšali osip študentov. Študenti višjih letnikov pomagajo novincem pri prilagajanju na novo okolje, kar že kaže pozitivne rezultate. Podobne programe ponujajo tudi druge univerze, kot je Univerza na Primorskem, kjer so ugotovili, da uspešno napreduje v drugi letnik le približno 60 % študentov.
Strokovnjaki menijo, da bi bilo za uspešno zmanjšanje osipa potrebno izboljšati povezavo med študijskimi programi in zaposlitvenimi možnostmi. Študenti, ki ne vidijo jasnega poklicnega cilja, so namreč bolj nagnjeni k temu, da predčasno opustijo študij.
Čeprav število študentov v Sloveniji narašča, ostaja osip eden največjih izzivov, s katerimi se soočajo visokošolske ustanove. Z učinkovitim mentorstvom, prilagajanjem študijskih programov in boljšo podporo študentom, pa je mogoče izboljšati prehodnost in uspešnost študija v prihodnje.
Napisal: N. Z.
Vir: www, Freepik
Profesor Slavoj Žižek šokiral: “Sovražim študente, odvratni so!”
Slavni slovenski filozof Slavoj Žižek je ponovno dvignil prah z izjavo, ki je v javnosti sprožila buren odziv. V intervjuju je brez zadržkov izrazil svoje negativno mnenje o študentih, kar je mnoge šokiralo. »Sovražim študente,« je dejal in dodal: »Odvratni so.« Ali gre pri tem za resničen prezir ali zgolj še eno Žižkovo provokacijo, ki jo pogosto uporablja v svojih filozofskih razpravah?
Žižek in njegovi kontroverzni pogledi na študente
Slavoj Žižek, znan po svojih radikalnih izjavah in filozofskih provokacijah, je v intervjuju odkrito priznal, da se vse bolj izogiba stiku s študenti. »Sovražim predavanja, ker sovražim študente,« je priznal in dodal, da ga ocenjevanje izdelkov sploh ne zanima, saj jih niti ne pogleda. Takšne izjave so seveda nemudoma sprožile burne reakcije, še posebej na družbenih omrežjih, kjer je posnetek hitro zakrožil.
Ali gre za resničen prezir ali pretiravanje?
Na vprašanje, zakaj tako prezira študente, je Žižek brezkompromisno odgovoril, da so zanj »odvratni.« Poudaril je, da gre za splošen prezir do večine ljudi in da že od mladih let raje živi v izolaciji, saj je vedno bolj mizantropski. Njegova izjava ni osredotočena zgolj na študente, ampak na vse intelektualce, za katere meni, da so še bolj nevzdržni od običajnih ljudi.
Reakcija Filozofske fakultete v Ljubljani
Po teh odmevnih izjavah se je marsikdo spraševal, ali je takšen odnos do študentov sprejemljiv v akademskem okolju. Za komentar se je odzvala tudi ljubljanska Filozofska fakulteta, kjer je Žižek zaposlen kot raziskovalec. Fakulteta je pojasnila, da Žižek na njej ne poučuje, saj se ukvarja le z raziskovalnim delom, zato takšen način ocenjevanja ni del njihovega študijskega sistema . Prav tako so poudarili, da je pri ocenjevanju študentov treba upoštevati stroge pravilnike, ki jih določa fakulteta.
Žižkove kontroverzne izjave so v preteklosti že večkrat dvignile prah, kar nakazuje, da gre pogosto za namerno provokacijo. Filozof je znan po tem, da z radikalnimi izjavami in mizantropijo preizkuša meje družbene tolerance in razmišlja o tem, kaj pomeni biti del sodobne družbe. Njegov prezir do študentov bi tako lahko razumeli kot del širše kritike akademskega sistema in intelektualnega okolja, ki ga sam doživlja kot sterilno in odtujeno.
Žižkova zapuščina in prihodnost
Slavoj Žižek ostaja eden izmed najbolj znanih sodobnih filozofov, ki s svojimi provokativnimi izjavami ne preneha razburjati javnosti. Njegove filozofske misli in teze so že dolgo del globalnega diskurza, vendar se zdi, da z vsakim novim intervjujem presega samega sebe v radikalnosti in drznosti svojih stališč. Ali bodo takšne izjave dolgoročno vplivale na njegov ugled in akademsko zapuščino, ostaja odprto vprašanje, a zagotovo je že zdaj jasno, da bo Žižek še naprej polnil naslovnice z odmevnimi izjavami.
Ali gre pri izjavi »Sovražim študente« za resnično mnenje ali zgolj za filozofsko provokacijo? Mnenja so deljena, vendar pa ni dvoma, da je Slavoj Žižek s to izjavo ponovno sprožil intenzivne debate o odnosu med profesorji in študenti v sodobnem akademskem svetu.
Napisal: N. Z.
Vir: X
