Bomo res delali do 67. leta za 70% pokojnine – ali nas čaka revščina in životarjenje v starosti?

Slovenija že dolgo potrebuje celovito pokojninsko reformo, saj se prebivalstvo stara, pokojninska blagajna pa že leta deluje pod pritiskom. Čeprav spremembe niso presenečenje, so predlogi vlade dvignili kar nekaj prahu – in upravičeno. Mnogi se sprašujejo: bo reforma res izboljšala razmere upokojencev ali pa bo zgolj odložila težave za prihodnje generacije?

Osnutek reforme naj bi vlada obravnavala marca 2025, javnost pa že zdaj razpravlja o tem, kako bodo spremembe vplivale na posameznike, ki so tik pred upokojitvijo, in na tiste, ki jih ta čaka šele čez desetletja.

Višji odmerni odstotek – a kaj to pomeni v praksi?

Ena izmed najbolj odmevnih sprememb je postopno zvišanje odmernega odstotka – ključnega parametra, ki določa višino pokojnine.

Trenutno znaša 63,5 % za 40 let delovne dobe, po novem pa naj bi se do 2034 zvišal na 70 %. To pomeni, da bodo pokojnine višje – a le za tiste, ki bodo dosegli polno delovno dobo.

Kaj pa tisti, ki niso zbrali 40 let delovne dobe? Tu ostajajo mešana občutja. Za 15 let delovne dobe bo odmerni odstotek znašal 30 %, kar še vedno pomeni, da bodo nizke pokojnine ostale realnost za številne upokojence, ki so večino življenja delali v negotovih zaposlitvah ali krajši delovni čas.

Daljše obdobje za izračun pokojninske osnove – komu v korist?

Trenutno se pokojninska osnova izračunava na podlagi 24 zaporednih najugodnejših let, kar pomeni, da lahko zavarovanec izloči slabša leta in si na ta način zagotovi višjo osnovo za pokojnino.

Po novem pa bo obdobje za izračun postopoma podaljšano na 40 let – vendar s pomembno olajšavo: pet najslabših let bo izločenih.

Ta ukrep je smiselno pogledati z dveh zornih kotov:

  1. Za delavce s stabilno kariero in visokimi plačami skozi vso delovno dobo bo ta sprememba pomenila manjšo razliko v pokojnini.
  2. Za tiste, ki so imeli nepredvidljive dohodke, so v določenih obdobjih ostali brez zaposlitve ali so delali v slabše plačanih sektorjih, pa lahko pomeni nižjo pokojninsko osnovo, saj bo vanjo vključenih več let z nižjimi prihodki.

Kasnejša starostna meja – bomo delali do smrti?

Vse več držav zaradi podaljševanja življenjske dobe in večjega pritiska na pokojninske blagajne dviguje upokojitveno starost – Slovenija ni izjema.

Trenutno lahko zavarovanec, ki ima 40 let delovne dobe, odide v pokoj pri 60 letih. Po novem pa bo ta meja do 2035 dvignjena na 62 let.

Tisti, ki imajo manj kot 40 let zavarovalne dobe, bodo morali delati dlje. Reforma predvideva, da bo pravica do starostne pokojnine brez dodatnih pogojev nastopila pri 67 letih – podoben sistem že velja v Nemčiji, Italiji in številnih drugih evropskih državah.

A ostaja vprašanje – ali bodo delovna mesta to omogočala?

Slovenski trg dela se že zdaj sooča s težavami pri zaposlovanju starejših delavcev. Bo 65-letni gradbeni delavec res lahko delal še dve leti dlje? Bo 66-letna medicinska sestra še sposobna opravljati nočne izmene?

Kdo bo z reformo pridobil in kdo izgubil?

KDO PRIDOBI?

  • Delavci z dolgimi in stabilnimi karierami – višji odmerni odstotek bo povečal njihove pokojnine.
  • Tisti, ki so imeli slaba leta na začetku ali koncu kariere – ker bodo lahko izločili 5 najslabših let.

KDO IZGUBI?

  • Delavci, ki nimajo 40 let delovne dobe – upokojitev bo možna šele pri 67 letih.
  • Tisti z nestabilnimi prihodki skozi celotno kariero – daljše obdobje za izračun pokojninske osnove lahko pomeni nižjo pokojnino.

Je to dolgoročna rešitev ali zgolj obliž?

Namen reforme je zagotoviti vzdržnost pokojninskega sistema, a mnogi opozarjajo, da so spremembe premalo radikalne.

V večini evropskih držav se že razpravlja o kombiniranem modelu pokojnin, kjer javna pokojnina predstavlja le del končnega zneska, preostanek pa mora posameznik zbrati z dodatnim varčevanjem. V Sloveniji ta model še ni resno zaživel – toda bo dolgoročno neizogiben?

Bo reforma res prinesla večjo socialno varnost starejših ali pa bo zgolj podaljšala agonijo trenutnega sistema?

Ostaja veliko vprašanj, a eno je jasno – spremembe prihajajo, in to prej, kot si morda mislimo.

Napisal: E. K.

Vir: necenzurirano.si, Freepik

Kje v EU dela največ upokojencev in zakaj Slovenija zaostaja?

V Evropi, kjer staranje prebivalstva postaja eden ključnih družbenih izzivov, vse več pozornosti posvečamo delovni aktivnosti upokojencev. Eurostatova raziskava za leto 2023 razkriva zanimive razlike med evropskimi državami, pri čemer je Slovenija z zgolj 8 % delovno aktivnih upokojencev med državami z najnižjim deležem, precej pod evropskim povprečjem, ki znaša 13 %.

Estonija in baltske države na vrhu – zakaj tako visoke številke?

Na vrhu lestvice delovno aktivnih upokojencev kraljuje Estonija, kjer 54,9 % prejemnikov prve pokojnine nadaljuje z delom. Podobno je v Latviji (44,2 %) in Litvi (43,7 %). Baltske države se tu izstopajo iz dveh ključnih razlogov: nižje pokojnine spodbujajo ljudi, da nadaljujejo z delom, hkrati pa njihova kultura cenjenja dela in ohranjanja produktivnosti igra pomembno vlogo.

V Sloveniji? Slika je precej drugačna. Z le 8 % delovno aktivnih upokojencev se Slovenija uvršča med države z najnižjimi deleži, skupaj z Romunijo (1,7 %), Grčijo (4,2 %) in Španijo (4,9 %). Zakaj ta razkorak? Finančni pogoji, družbena pričakovanja in zakonodaja se združujejo v realnost, kjer delo po upokojitvi pogosto ni prva izbira.

Zakaj nekateri upokojenci delajo dlje?

Raziskava razkriva večplastne razloge, zakaj ljudje po prejemu pokojnine nadaljujejo z delom. Za 36,3 % je to užitek v delu in občutek produktivnosti, medtem ko jih 28,6 % dela zaradi finančnih potreb. Ostali navajajo socialno povezanost (11,2 %), finančno privlačnost dela (9,1 %) in okoliščine, kot je še vedno zaposlen partner (3,5 %).

Danska, Nizozemska in Italija izstopajo kot države, kjer uživanje v delu prevladuje kot glavni razlog. Na Danskem kar 61 % delovno aktivnih upokojencev ostaja na delovnem mestu, ker preprosto uživajo v delu, podobno na Nizozemskem (59,6 %) in v Italiji (51,7 %).

Po drugi strani Ciper, Romunija in Bolgarija izstopajo kot države, kjer finančna potreba prevladuje. Na Cipru kar 68,6 % ljudi nadaljuje delo zaradi ekonomske nuje, v Romuniji 54,3 % in v Bolgariji 53,6 %.

Slovenija: užitek v delu ali finančna potreba?

V Sloveniji je slika nekoliko mešana. Kar 45 % delovno aktivnih upokojencev poroča, da nadaljujejo delo zaradi uživanja v njem in občutka produktivnosti, medtem ko 15 % navaja finančne potrebe. Preostali razlogi vključujejo socialno povezanost ali druge osebne motive.

Kaj omogoča slovenska zakonodaja? Slovenski sistem ponuja več možnosti za kombiniranje dela in prejemanja pokojnine. Upokojenci lahko delajo ob prejemanju polne ali delne pokojnine, obstaja pa tudi možnost reaktivacije, kjer se prejemanje pokojnine začasno prekine, posameznik pa nadaljuje z delom.

Čeprav je delež delovno aktivnih upokojencev v Sloveniji trenutno nizek, možnosti za izboljšanje obstajajo. Zakonodajne prilagoditve, ki spodbujajo delo po upokojitvi, skupaj z osveščanjem o prednostih aktivnega staranja, bi lahko spremenile dinamiko.

Napisal: E. K.

Vir: Eurostat, Freepik

Včeraj zabijal gole, danes deli sladoled

Kross je bil z Bayernom po trikrat nemški državni in pokalni prvak, leta 2013 je osvojil naslov prvaka Lige prvakov. Z Realom je bil štirikrat najboljši v Španiji, kar petkrat v Ligi prvakov.

ROSTOCK – Toni Kross, sveže upokojeni izvrstni vezist nemške reprezentance in madridskega Reala, je po koncu kariere hitro našel novo delo. Ko je z Nemci izpadel v četrtfinalu evropskega prvenstva, svoj konec kariere je napovedal že pred tem, se je posvetil mladim nogometašem v lastni nogometni akademiji. Toni se znajde tudi, ko je treba deliti sladoled mladim igralcem.

Toni Kroos, rojen 4. januarja 1990 v Greifswaldu, Nemčija, je eden izmed najbolj izjemnih vezistov svoje generacije. Svojo profesionalno kariero je začel pri Bayernu iz Münchna (pred tem je igral za klube Greifswalder SC in Hansa Rostock), kjer je debitiral leta 2007. Pri Bayernu je Kroos hitro pokazal svoj talent, njegova natančnost podaj in vizija igre pa sta ga kmalu uvrstili med ključne igralce ekipe.

Leta 2014 je Kroos prestopil v Real Madrid (v sezoni 2009/2010 je bil kot član Bayerna posojen v Bayer Leverkusen), kar je bilo eno izmed najpomembnejših odločitev v njegovi karieri. Pri Real Madridu je Kroos postal nepogrešljiv del ekipe, s katero je osvojil številne prestižne naslove, vključno s štirimi naslovi Lige prvakov (2016, 2017, 2018 in 2022) ter številnimi domačimi naslovi. Njegova sposobnost nadzora sredine igrišča, izjemna natančnost podaj in zmožnost ustvarjanja priložnosti za soigralce so ga postavili med najboljše veziste na svetu.

Svetovni prvak

Poleg klubske kariere je Kroos tudi pomemben član nemške reprezentance. Za Nemčijo je debitiral leta 2010 in bil ključen igralec pri zmagi na svetovnem prvenstvu leta 2014 v Braziliji. Njegova predstava na turnirju, zlasti proti Braziliji v polfinalu, je bila nepozabna, saj je Nemčija premagala gostitelje s 7:1.

Po evropskem prvenstvu leta 2021 je Kroos napovedal umik iz reprezentance, a se je potem vrnil. Se pa je dokončno poslovil letos po porazu Nemčije proti Španiji v četrtfinalu evropskega prvenstva, ki se končuje v Nemčiji. Poslovil se je po 114 tekmah in 17 golih v dresu Nemčije.

Toni Kroos je skozi svojo kariero dokazal, da je izjemen vezist z edinstveno kombinacijo tehničnih sposobnosti, taktične inteligence in vodstvenih sposobnosti. Njegova zapuščina bo zagotovo ostala v spominu ljubiteljev nogometa po vsem svetu.

Izjemna klubska kariera

Kross je bil z Bayernom po trikrat nemški državni in pokalni prvak, leta 2013 je osvojil naslov prvaka Lige prvakov. Z Realom je bil štirikrat najboljši v Španiji, kar petkrat v Ligi prvakov.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona IG