V Sloveniji se že desetletja pogovarjamo o potrebi po boljši organizaciji nujne medicinske pomoči (NMP), a realnost ostaja daleč od idealne. Težave s helikoptersko nujno medicinsko pomočjo (HNMP) niso novost, a vsak nov primer, ko sistem zataji, spet odpre stara vprašanja. Zakaj nimamo nočnih poletov? Zakaj helikopterji niso enakomerno porazdeljeni? In zakaj se Slovenija na tem področju zdi skoraj desetletje za evropskimi standardi? Helikopterska nujna medicinska pomoč: privilegij ali osnovna potreba? V državah, ki se ponašajo z učinkovitimi sistemi nujne medicinske pomoči, je helikopterska asistenca samoumeven del reševalne verige. V Avstriji, na primer, helikopterji letijo 24 ur na dan, pri čemer imajo povprečen čas vzleta manj kot sedem m

V zimskih mesecih, ko gripe in viroze napolnijo čakalnice, so urgence po Sloveniji pod hudim pritiskom. Toda, ali ste vedeli, da med bolniki, ki v paniki poiščejo nujno medicinsko pomoč, niso le tisti z resnimi zdravstvenimi težavami, ampak tudi ljudje, ki imajo – na primer – težave z ušesnim maslom? Zdi se neverjetno, a statistike iz nekaterih zdravstvenih domov kažejo, da dve tretjini obiskovalcev urgence ne potrebujejo takojšnje pomoči. In to postaja vse večji problem, tako za bolnike kot za sistem. Urgenca ali osebni zdravnik? Velikokrat napačna odločitev Čeprav je urgenca namenjena reševanju življenjsko ogrožujočih stanj, jo številni uporabljajo kot bližnjico za dostop do zdravnika, še posebej zdaj, ko so čakalne vrste pri osebnih zdravnikih daljše kot

LJUBLJANA – Slovenske bolnišnice, predvsem urgence, so postale prizorišča, kjer se ljudje ne spopadajo le z boleznimi, temveč tudi s sistemom, ki očitno odpoveduje. Najnovejši primer razkriva skoraj absurdno resničnost: bolnik je na urgentnem oddelku moral čakati več kot 2300 minut – to je več kot 38 ur! Človek se vpraša, ali so bolnišnice še za zdravljenje ali le za potrpežljive in obupane. 38 ur? Čas, da preberemo roman in ... Za boljšo predstavo: 2301 minut je dovolj časa, da preberete kakšen klasičen roman, skuhate večdnevni golaž in morda celo napišete uradno pritožbo na državni urad. A v resničnem življenju gre za čas, ko se lahko stanje bolnika kritično poslabša, ali pa oseba povsem izgubi zaupanje v zdravstveni sistem. “Bolnika smo obravnav

Noči, ko starši s strahom spremljajo vsak otrokov gib, so med najtežjimi. Prav takšno je pred kratkim doživela Hajdi Korošec Jazbinšek, nekdanja pevka in danes uspešna podjetnica, ko je njen devetletni sin Evan sredi noči začutil nenadne, ostre bolečine v trebuhu. Z možem Urbanom sta brez oklevanja ukrepala in ga odpeljala na urgenco – trenutek, ki ga vsaka družina upa, da ga ne bo nikoli doživela. Skrbi zaradi slepiča, a diagnoza je bila drugačna Ob prihodu na urgenco so zdravniki sprva sumili na slepič – klasično diagnozo pri takšnih simptomih. A ultrazvočna preiskava je razkrila nekaj drugega: povečane bezgavke v trebušni votlini, stanje, znano kot mezenterični limfadenitis. Gre za pogost pojav pri otrocih, zlasti po virusnih okužbah, in čeprav ni živ

V Splošni bolnišnici Novo mesto so pojasnili, da se »soočajo z izzivi romske populacije, še posebej sta izpostavljena Urgentni center in oddelek pediatrije.ŠKOCJAN – V soboto zvečer naj bi skupina Romov napadla občana Hudenj, ki ima pri tamkajšnjem mostu avto odpad, poroča Dolenjski list. Romi so se sprva s svojim vozilom zaleteli v vozilo oškodovanca, zatem pa kazali puško in udarjali pa avtomobilskem steklu, menda, tako Dolenjski list, naj bi jih domačin zalotil pri krivologu. Zalotil jih je „V soboto, 6. julija, smo bili obveščeni o dogodku v kraju Hudenje. Po prvih zbranih obvestilih naj bi neznani voznik osebnega avtomobila brez nameščenih registrskih tablic trčil v avtomobil oškodovanca. Po trčenju naj bi neznanec izstopil iz vozila in z roko udaril