Bolniki v mariborski urgenci čakajo tudi pet dni – brez postelj, brez toplih obrokov, v sistemu, ki se podira pred očmi izčrpanih zdravnikov in medicinskih sester. MARIBOR – "Damo od sebe 220 %, pa še vedno ni dovolj," pripoveduje zaposlena v urgentnem centru UKC Maribor. In to pove vse. Razmere v mariborskem urgentnem centru so šle čez rob: premalo ljudi, preveč dela, vse skupaj pa vodi v izgorelost in množične odhode. Kaj to pomeni za paciente? Daljše čakalne dobe, slabša oskrba, nečloveške razmere. Urgenca postaja vse drugo – samo urgenca ne "Zadnjih nekaj mesecev že v dopoldanskem času prevzamemo polno opazovalnico pacientov, ki so prenočili najmanj eno noč v urgentnem centru, saj čakajo na proste postelje na oddelkih." To pomeni, da je urgentni c

Slovenska urgentna medicina se sooča s hudimi težavami. Preobremenjeni zdravniki, pomanjkanje kadra in dolge čakalne dobe so le nekateri od izzivov, s katerimi se sooča ta ključna veja zdravstva. Vlada se zaveda resnosti problema in je napovedala več ukrepov za izboljšanje stanja. Med njimi so nagrajevanje zdravstvenih delavcev, uvedba novih specializacij in širitev mreže urgentnih centrov. Vendar pa se zastavlja vprašanje, ali bodo ti ukrepi dovolj za rešitev kompleksnega problema. Pomanjkanje zdravnikov in sestre Eden od največjih problemov slovenske urgentne medicine je pomanjkanje zdravnikov in medicinskih sester. Mladi zdravniki se vse manj odločajo za specializacijo iz urgentne medicine, saj je delo izjemno zahtevno in stresno. K temu prispevajo dolge delovne ure,