Odpovedani intervju, ponovitve in odprte teme: Kje so meje uredniške svobode na RTV Slovenija?

LJUBLJANA – V nedeljo, 20. oktobra 2024, bi morali gledalci na nacionalni televiziji spremljati intervju z Uršo Cankar Soares, a so namesto tega ponovno predvajali pogovor z Melom Kovicem, mlajšim novomašnikom koprske škofije. Ne da bi podcenjevali življenjsko zgodbo gospoda Kovica, a intervju je že bil predvajan, kar postavlja pod vprašaj, zakaj je do zamenjave sploh prišlo. Še bolj intrigantno pa je, da je naslednji napovedani gost v oddaji “Intervju” dr. Milko Mikola, zgodovinar, ki bo 27. oktobra govoril o povojnem nasilju komunističnega režima. Zakaj ta tematika ni cenzurirana, medtem ko je bil intervju z aktivistko odpovedan?

RTV: Cenzurirano, dokler ni zgodovinsko?

Nacionalna televizija očitno razpolaga z različnimi standardi za obravnavo kontroverznih tem. Kadar gre za povojno nasilje, ki je v slovenskem političnem prostoru še vedno polarizirajoča tema, se zdi, da je prostor za razpravo nenadoma odprt. Po drugi strani pa pogovor o pravici do življenja in stališčih, ki nasprotujejo umetni prekinitvi nosečnosti, ni dobil zelene luči. Kako je mogoče, da je razprava o desetletja starih dogodkih, ki še vedno burijo duhove, manj sporna od aktualnih vprašanj o etičnih in pravnih pravicah žensk?

Zdi se, da na RTV velja nenapisano pravilo: bolj ko je tema oddaljena v preteklosti, manj je cenzurirana. Aktualna vprašanja, ki lahko vplivajo na trenutno družbeno ureditev, pa očitno zahtevajo “večplastno” in “celovito” obravnavo – ali pa ostanejo v uredniškem predalu.

Kontroverzni gostje in (ne)cenzura: Kaj je meja?

Oddaja “Intervju” se ni izognila kontroverzam niti v preteklosti. Med gosti so bili že ljudje s precej skrajnimi stališči, od politikov, ki zagovarjajo represivne ukrepe proti beguncem, do znanstvenikov z alternativnimi teorijami o podnebnih spremembah. Vprašanje, ki se pri tem odpira, je, zakaj so nekatere teme ali gosti “ustrezni” za obravnavo, medtem ko so drugi označeni kot “uredniško neustrezni”?

Naj spomnimo, da je v preteklosti oddaja gostila tudi predstavnike verskih skupnosti, ki so odkrito zavračali pravice LGBTQ+ skupnosti. Kje je bil takrat argument o “imanentni enostranskosti” žanra intervjuja? Je res problem v formatu oddaje ali pač v stališčih, ki bi jih določeni gostje zagovarjali?

Ko postane žanr problem, se vprašajte o vsebini

RTV je v pojasnilu ob odpovedi intervjuja z Uršo Cankar Soares navedla, da je “intervju neprimeren za razdvajajoče teme, saj ne more razjasniti večplastne in kompleksne tematike.” To stališče bi bilo morda razumljivo, če se v preteklosti ne bi enake oddaje lotevale prav takšnih “večplastnih” vprašanj. Cenzura ali samo “uredniško načrtovanje” – to je vprašanje.

Oglasili so se nam z RTV-ja glede odpovedanega intervjuja z Uršo Cankar Soares … Tole so povedali

Vprašanja za Jožeta Možino ostajajo brez odgovora – RTV Slovenija odgovarja namesto njega

Na vprašanja, ki smo jih 17. oktobra poslali Jožetu Možini, odgovornega urednika na RTV Slovenija, nismo prejeli nobenega odgovora. Vprašali smo ga o razlogih za izbiro Urše Cankar Soares kot gostje, njegovem pogledu na odpoved intervjuja ter stališčih uredništva glede občutljivih tem, kot je pravica do splava. Namesto Možine se je odzvala le Služba za komuniciranje RTV Slovenija, ki je podala splošne odgovore in se sklicevala na uredniška merila. Odsotnost Možinovega odziva pušča odprta vprašanja o tem, koliko svobode ima v resnici uredništvo pri izbiri gostov.

Njegov molk nas še bolj navdaja z dvomom, ali gre morda za še večje uredniške pritiske, kot smo sprva domnevali. Zdi se, da ostajajo občutljive tematike na RTV Slovenija pogosto zavite v tančico nejasnosti, kjer odgovori prihajajo le iz službenih komunikacij, medtem ko ključni posamezniki ostajajo tiho. Bo Jože Možina kdaj pojasnil svojo stran zgodbe, ali bomo tudi tokrat ostali brez pravega vpogleda v zakulisje uredniških odločitev?

Zaradi odpovedi intervjuja nocoj ponavljamo izjemno karizmatičnega novomašnika Mela Kovica. Upam pa, da se kmalu odpravi diskriminacija in bom lahko svobodno in avtonomno opravil tudi pogovor z @CankarUrsa. Javna @RTV_Slovenija mora biti nazorsko pluralna ali pa bo izgubila… https://t.co/exzP5BRRm6

— Jože Možina (@JozeMozina) October 20, 2024

Povojna nasilja in uredniška svoboda: Kakšne signale pošiljamo?

Gostovanje dr. Milka Mikole, ki bo govoril o nasilju komunističnega režima po drugi svetovni vojni, odpira novo poglavje v diskusiji o uredniški politiki nacionalne televizije. Medtem ko nekatera zgodovinska vprašanja dobivajo pozornost, je očitno, da sodobne teme, ki segajo v področja ustavnih pravic in družbenih vrednot, pogosto ostajajo “neprimerne” za obravnavo.

Ali RTV Slovenija s tem ne pošilja sporočila, da so nekatere teme – tudi če so relevantne in aktualne – preveč “neprijetne” za oddajo? Javna televizija bi morala predstavljati prostor za soočenje različnih pogledov, tudi tistih, ki izzivajo prevladujoče norme. Dokler bo cenzura selektivna, bodo ostajali dvomi o resnični uredniški svobodi na nacionalni televiziji.

V prihodnje bo treba premisliti, ali je tovrstno “načrtovanje” programa res v službi javnega interesa ali le igra selektivne cenzure.

Napisal: N. Z.

Vir: www, FB, RTV 365

RTV Slovenija pojasnjuje, zakaj intervju ni bil primeren

LJUBLJANA – Odpoved intervjuja z Uršo Cankar Soares, koordinatorko Pohoda za življenje, je v javnosti povzročila nemalo razburjenja, zdaj pa je RTV Slovenija posredovala pojasnila glede svoje odločitve. Čeprav so odgovori umirjeni in na videz racionalni, se zastavlja vprašanje, ali je bil intervju res tako “neprimeren” ali gre morda za širši problem uredniške svobode na nacionalni televiziji.

Intervju kot žanr ni primeren za razdvajajoče teme

V odgovoru, ki smo ga prejeli v uredništvo Nadlani.si, je RTV Slovenija pojasnila, da je “žanr – intervju – zaradi imanentne enostranskosti neprimeren za obravnavo kontroverznih tem, saj ne more razjasniti večplastne in kompleksne tematike.” Takšen argument bi bil morda prepričljiv, če ne bi bile na sporedu iste oddaje v preteklosti, ki so gostile goste z zelo različnimi stališči. Zdi se, da RTV tokrat še posebej skrbi, da bi lahko občinstvo prejelo zgolj en vidik občutljive tematike, kar je očitno dovolj tehten razlog za odpoved.

Podoben argument je RTV Slovenija uporabila tudi pri drugih oddajah, ko so presodili, da določena vprašanja zahtevajo “večplastno obravnavo”, a dejstvo je, da se intervjuji pogosto dotikajo občutljivih tem, ki so lahko enostransko predstavljene. Zakaj je torej prav tokrat žanr intervjuja označen kot “uredniško neustrezna izbira”? vprašanje ostaja odprto.

Pravica do svobode govora ali skrb za ustavno skladnost?

Odziv RTV Slovenija nakazuje, da se je odločitev za odpoved intervjuja nanašala na stališča, ki “posegajo v temelje družbene ureditve ali celo preizprašujejo z ustavo zagotovljene svoboščine.” To pomeni, da naj bi urednica Polona Fijavž ocenila, da bi lahko intervju spodbujal poglede, ki so v nasprotju z načeli enakopravnosti ali pravic žensk. V skladu s Poklicnimi merili in načeli novinarske etike RTV Slovenija morajo ustvarjalci programov zagotoviti “nepristranskost, uravnoteženost in pravičnost” – vse v službi spoštovanja “ustave in temeljnih demokratičnih načel”, kot poroča RTV Slovenija.

Takšna razlaga odpira dilemo o tem, ali bi morali javni mediji cenzurirati mnenja, ki se zdijo nekaterim sporni, ali bi jim morali omogočiti soočenje na podlagi pluralnosti. Še posebej, ker gre v tem primeru za nacionalno televizijo, ki naj bi odražala širok spekter mnenj in pogledov. Je torej RTV Slovenija prevzela vlogo ustavnega varuha, ko gre za izbor gostov?

Oddaja Intervju: prostor za zanimive osebnosti, ne za polemike

RTV Slovenija je v odgovoru tudi poudarila, da oddaja Intervju “ni namenjena polemiziranju in odpiranju razdvajajočih tem”, saj naj bi bilo bistvo te oddaje “predstaviti izredne in zanimive osebnosti in njihove opuse ter življenjske zgodbe.” Na prvi pogled se to zdi smiselno, a zgodovina oddaje kaže, da so se nekateri gostje že dotikali perečih vprašanj, ki delijo javnost. Kje je torej meja med tem, kaj je “zanimivo” in kaj “kontroverzno”? Zdi se, da odločitev o tem leži v rokah urednikov, ki pa nimajo vedno jasnih meril, kdaj določena tema prestopi dovoljeno mejo?

Čeprav RTV Slovenija izpostavlja, da je izbira gostov odgovornost uredniške ekipe, se poraja vprašanje, ali se morda pri tem odločitve sprejemajo tudi na podlagi zunanjih pritiskov ali pričakovanj določenih krogov. Kot poroča Svet za zaščito svobode govora (SZSG), je mnenje, da bi morala javna televizija omogočiti prostor za izražanje različnih stališč, še posebej glede vprašanj, ki so za družbo pomembna.

Bodočnost javne televizije: Ali bomo videli spremembe?

Odpoved intervjuja z Uršo Cankar Soares in odziv RTV Slovenija sta znova odprla vprašanje o tem, kako se naša javna televizija spoprijema z izzivi svobode govora in pluralnosti. RTV Slovenija trdi, da “občinstvo javne televizije upravičeno pričakuje uredniško načrtovanje programa, ki bo zadeve obravnaval celovito in večplastno.” Čeprav so to načeloma pohvalni cilji, se bo morala televizija vprašati, ali lahko to doseže brez dejanskega soočenja različnih pogledov.

V prihodnje bo zanimivo spremljati, ali bodo pri RTV Slovenija prepoznali potrebo po večjem vključevanju različnih mnenj, tudi če so ta kontroverzna. Javni medij bi namreč moral predstavljati glas vse družbe, ne zgolj tistih, katerih stališča so v skladu z uredniškimi standardi.

Za zdaj pa ostaja dvom, ali ima uredniška politika RTV Slovenija svoje meje, ki se prilagajajo občutljivosti tematike in ne vedno interesom javnosti.

Zakaj bi bil intervju lahko sporen?

Intervju z Uršo Cankar Soares bi lahko veljal za spornega zaradi več dejavnikov:

• 1. Sporna tematika: Urša Cankar Soares zagovarja stališča, ki nasprotujejo umetni prekinitvi nosečnosti (splavu). V Sloveniji je pravica do splava zakonsko urejena in podprta z ustavo, kar pomeni, da njeno zavzemanje za omejitve ali prepoved splava lahko sproži odpor, predvsem med zagovorniki pravic žensk.
• 2. Enostranskost mnenja: Njen pristop k zagovarjanju pravic nerojenih otrok ne dopušča kompromisov, kar bi lahko gledalci dojemali kot nepopolno predstavljanje tematike. Javna televizija, ki se financira z davkoplačevalskim denarjem, ima dolžnost zagotavljati uravnoteženo obravnavo kontroverznih tem.
• 3. Religiozni in etični vidiki: Pohod za življenje temelji tudi na religioznih vrednotah, ki lahko nasprotujejo sekularnim načelom in pravicam žensk v Sloveniji. To prispeva k potencialni kontroverznosti, saj gre za temo, ki odpira razpravo o etičnih vprašanjih in družbenih vrednotah.

Kdo je Urša Cankar Soares?

Urša Cankar Soares je znana slovenska aktivistka za pravico do življenja in koordinatorka Pohoda za življenje. Gibanje zagovarja zaščito nerojenih otrok in se zavzema za prepoved umetne prekinitve nosečnosti. Pohod za življenje organizira shode in dogodke z namenom ozaveščanja o pravicah nerojenih ter spodbujanja alternativ, kot so posvojitve in podpora nosečnicam v stiski.

Njen aktivizem se osredotoča na vprašanja varovanja življenja od spočetja do naravne smrti, kar pogosto odpira razprave o pravicah žensk in etičnih vidikih splava. Njena stališča so tesno povezana z gibanjem za zaščito življenja in lahko nasprotujejo uveljavljenim pravicam žensk v Sloveniji.

Dodajamo odgovor, prejet z RTV Slovenija:

“Spoštovani,

v skladu s Programskimi standardi RTV Slovenija ter Poklicnimi merili in načeli novinarske etike žanr intervju zaradi imanentne enostranskosti ni primeren za obravnavo kontroverznih tem, saj ne more razjasniti večplastne in kompleksne tematike.

V zasnovi oddaja Intervju ni namenjena polemiziranju in odpiranju razdvajajočih tem, saj ne omogoča soočenja različnih mnenj, ampak je bistvo oddaje predstaviti izredne in zanimive osebnosti in njihove opuse ter življenjske zgodbe.

V primeru, ko gre za izrekanje mnenj in stališč, ki so skrajna, kontradiktorna in posegajo v temelje družbene ureditve ali celo preizprašujejo z ustavo zagotovljene svoboščine, je intervju kot žanr uredniško neustrezna izbira.

Občinstvo javne televizije upravičeno pričakuje takšno uredniško načrtovanje programa, da bo zadeva obravnavana celovito in večplastno, kot to določajo Poklicna merila in načeli novinarske etike v točkah o nepristranskosti, uravnoteženosti in pravičnosti. Ustvarjalci so programske vsebine dolžni načrtovati odgovorno, z določitvijo fokusa, konteksta in žanra.

Ob tem Programski standardi RTV Slovenija izrecno določajo, da mora RTV za delovanje v javnem interesu in izpolnjevanje pričakovanj javnosti v svojih programih med drugim spoštovati Ustavo RS in temeljna demokratična načela.

Lep pozdrav,

Služba za komuniciranje RTV Slovenija”

Preberite članek na to temo:

Še ena cenzura na TV Slovenija? Odpovedali intervju z Uršo Cankar Soares

Napisal: N. Z.

Vir: RTVSlo, X, FB

LJUBLJANA – Vročo razpravo sprožila odpoved intervjuja na TV Slovenija

Odpoved intervjuja s koordinatorko Pohoda za življenje je sprožila val ogorčenja v javnosti. Vprašanje svobode govora in uredniške neodvisnosti na nacionalni televiziji je v središču debate.

Na dan je prišla novica, da je Polona Fijavž, odgovorna urednica informativnega programa TV Slovenija, odpovedala načrtovani intervju med voditeljem Jožetom Možino in Uršo Cankar Soares, koordinatorko Pohoda za življenje. Ta odločitev je dvignila veliko prahu, saj se Fijavževa po poročanju medijev sklicuje na stališča, ki naj bi bila v nasprotju z ustavo Republike Slovenije. Odpoved intervjuja je sprožila ostre kritike iz vrst zagovornikov svobode govora, predvsem s strani Sveta za zaščito svobode govora (SZSG), ki meni, da gre za očitno kršenje uredniških dolžnosti na javni televiziji.

Pravica do svobode govora in pluralnosti

Zakon o Radioteleviziji Slovenija jasno določa, da morajo uredniki zagotavljati oddaje, ki odražajo različne poglede v družbi, vključno s politično in svetovnonazorsko uravnoteženostjo. To pomeni, da bi morala javna televizija omogočiti prostor za izražanje mnenj tako zagovornikom kot nasprotnikom določenih vprašanj, kot je umetna prekinitev nosečnosti. Polona Fijavž pa naj bi pri odpovedi intervjuja Urše Cankar Soares zatrjevala, da njena stališča nasprotujejo ustavi.

Ustavnost in uredniška samovolja

Eden ključnih argumentov v razpravi je vprašanje, ali se je urednica pravilno sklicevala na ustavo. 55. člen Ustave RS določa, da je odločanje o rojstvu otrok svobodno, vendar mnenja pravnikov niso enotna glede tega, ali to vključuje pravico do umetne prekinitve nosečnosti. SZSG izpostavlja, da je edino pristojno za tovrstne odločitve Ustavno sodišče, ne pa uredništvo TV Slovenija.

Možni razlogi za odpoved intervjuja – v ozadju etična in ustavna vprašanja?

Odpoved intervjuja s Cankar Soaresovo lahko nakazuje globlji konflikt med svobodo govora in varovanjem ustavnih načel. Fijavževa je svojo odločitev utemeljila z ustavo, kar odpira možnost, da je bila njena presoja usmerjena v preprečevanje širjenja stališč, ki bi po njenem mnenju lahko spodkopala temeljne pravice in svoboščine, zapisane v ustavi. V ospredju so etična vprašanja o pravici do splava, ki razdvajajo slovensko družbo, in zdi se, da je Fijavževa ocenila, da bi intervju lahko spodbujal poglede, ki so v nasprotju z načeli enakopravnosti ali pravic žensk. Špekulacije namigujejo, da bi lahko bila odločitev motivirana s strahom pred širjenjem stališč, ki bi pod vprašaj postavila že uveljavljene pravice, kar bi lahko ustvarilo družbeno polarizacijo in konflikte. Vendar pa ostaja vprašanje, ali je javni medij dolžan cenzurirati takšna stališča ali bi moral omogočiti javno soočenje različnih pogledov.

Možne posledice za svobodo medijev

Odpoved intervjuja s Cankar Soaresovo je sprožila številna vprašanja o uredniški neodvisnosti in svobodi govora v javnem mediju. SZSG trdi, da je Fijavževa kršila zakon in ustavo, saj naj bi kot odgovorna urednica v javnem mediju izbirala goste glede na lastne vrednote, kar je v nasprotju z načelom pluralnosti. V SZSG dodajajo, da je javna televizija zavezana k omogočanju svobodnih razprav, ne glede na osebna stališča urednikov.

Glede na trenutne razmere je jasno, da bo ta dogodek spodbudil širšo razpravo o tem, kaj pomeni svoboda govora in kakšno vlogo ima nacionalna televizija pri zagotavljanju javnega prostora za različna mnenja. Ali je nacionalna televizija dolžna omogočiti prostor vsem, tudi tistim, ki imajo morda kontroverzna stališča? To je vprašanje, ki zahteva odgovore v širšem javnem diskurzu.

Na tej točki ostaja odprto vprašanje, kako bo nacionalna televizija v prihodnje obravnavala podobne primere, in ali bo to vplivalo na način, kako bodo uredniki obravnavali občutljiva vprašanja. Jasno je, da bo odločitev urednice Fijavževe še naprej odmevala v slovenski javnosti, še posebej, ker gre za temo, ki odpira vprašanja o svobodi govora, pluralnosti in medijski neodvisnosti.

Napisal: N. Z.

Vir: zajem zaslona FB, Svet za zaščito svobode govora pri Zboru za republiko