Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Ste videli, kakšne čevlje je obula Urška Klakočar Zupančič v Dražgošah?

Na njen govor je opozoril tudi Bojan Požar.

DRAŽGOŠE – Predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič se je v nedeljo, 12. januarja 2025, udeležila 68. prireditve Po stezah partizanske Jelovice. 

Slavnostna govornica

Prireditev, na kateri je imela predsednica Državnega zbora slavnostni nagovor, je potekala v Dražgošah, z začetkom ob 12. uri. Po zaključku prireditve je predsednica Državnega zbora obiskala tudi spodnji del spomenika, kjer je prostor s spominsko ploščo in kostnico s posmrtnimi ostanki dražgoških žrtev.

„Dražgoše so tudi simbol trpljenja prednikov pod škornjem zločinskega režima,“ je izpostavila v svojem govoru in dodala: “Zločinov nacističnega režima, ki je šest let divjal po Evropi, in tistih, ki so na zasedenih ozemljih prisegali zvestobo Hitlerju, ne smemo nikoli relativizirati ali opravičevati.” Kljub številnim poskusom zamegljevanja zgodovinskih dejstev je povsem jasno, da so bili slovenski partizani pomemben del zavezniške koalicije, ki je leta 1945 dokončno premagala največje zlo 20. stoletja, je navedla, je še navedla. Ob tem pa nase opozorila na zdaj že kar njeno zaščitno barvo čevljev, tudi to pot je bila v rdečih.

Na njen govor je opozoril tudi Bojan Požar.

Kaj pomenijo rdeči čevlji?

Rdeči čevlji so skozi zgodovino nosili močno simboliko, ki se je prepletala med kulturnimi, psihološkimi in literarnimi pomeni. Rdeča barva sama po sebi izraža strast, moč, energijo in čutnost, kar se odraža tudi v simboliki rdečih čevljev. Nositi rdeče čevlje pogosto pomeni izražanje samozavesti, želje po izstopanju in poudarjanju osebne individualnosti. Rdeča barva pritegne pozornost in simbolizira odločnost ter drznost. Oseba, ki si nadene rdeče čevlje, s tem pogosto sporoča, da je pripravljena na nove izzive in da se ne boji izstopati iz množice.

Poleg simbolike samozavesti in moči imajo rdeči čevlji tudi globlji kulturni pomen. V literaturi, filmu in umetnosti se pogosto povezujejo z motivi svobode, hrepenenja in včasih celo nevarnosti. Ena najznamenitejših zgodb, povezana z rdečimi čevlji, je pravljica Hansa Christiana Andersena “Rdeči čevlji”, kjer čevlji simbolizirajo skušnjavo in kazen za pretirano željo po užitku ter hlepenju po lepoti. Podobno se v popularni kulturi, kot je denimo film “Čarovnik iz Oza”, rdeči čevlji povezujejo z močjo, zaščito in vrnitvijo domov.

Rdeči čevlji lahko simbolizirajo tudi upor in svobodo, saj prekinjajo z nevtralnostjo in običajnimi normami. Nositi nekaj tako izrazitega pomeni kljubovanje konvencijam ter izražanje lastne svobode in neodvisnosti. Za nekatere predstavljajo simbol ženske moči in emancipacije, saj z rdečo barvo poudarjajo neustrašnost in odločnost. Ne glede na kontekst pa rdeči čevlji vedno nosijo sporočilo poguma, strasti in nečesa izjemnega. So več kot le modni dodatek – so izraz osebnosti, zgodba o moči in pripoved o pogumu iti po svoji poti.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona RTV Slovenija

Urška Klakočar Zupančič napisala poslovilno pismo – jutri zanjo DAN D …

LJUBLJANA – Če bi si lahko predstavljali politično dramo kot gledališko igro, potem bi bila Urška Klakočar Zupančič glavna igralka, torkovo glasovanje v Državnem zboru pa ključna scena, kjer se lahko zaslišijo aplavzi ali – za nekatere bolj verjetno – ogorčeni žvižgi. V torek, 17. decembra 2024, bo Državni zbor glasoval o njeni razrešitvi s funkcije predsednice, s čimer bomo v realnem času priča novemu poglavju v vedno burni slovenski politiki.

Poslovilno pismo? Ali le še ena poteza?

Na prvi pogled bi lahko zapis, ki ga je Klakočar Zupančičeva delila z javnostjo, razumeli kot poslovilno sporočilo, morda celo zadnji graciozen korak pred političnim odhodom. A če kdo misli, da bo šla predsednica DZ v tišini, se moti. Čeprav med vrsticami čutimo nekoliko resigniranega sprijaznjenja, je prav tako jasno, da njeno pismo ni ponižen poklon vsem političnim nasprotnikom. »Nikoli se ne bom uklonila pred tistimi, ki sejejo sovraštvo, razdor in izrabljajo državo za lastne interese,« je zapisala. Ravno ti očitki pa se v Sloveniji ponavadi vrtijo v začaranem krogu: kdo je tisti, ki »seje sovraštvo«? Odgovor na to vprašanje je – kot vedno – odvisen od tega, koga vprašate.

Zakaj SDS vztraja pri razrešitvi?

SDS je predlog za razrešitev utemeljila z očitki o kršitvah poslovnika, pristranskosti vodenja sej in celo neprimernih izjavah. Ironično? Malo. Kajti v slovenskem političnem prostoru težko najdemo predsednika DZ, ki bi skozi mandat mirno krmaril med opozicijo, koalicijo in pravili igre, ki se pogosto upognejo kakšnemu trenutnemu interesu. “Tradicija” kritik predsednikov DZ sega daleč nazaj, a Urška Klakočar Zupančič je zaradi svoje neposrednosti in včasih nefiltriranih odzivov zagotovo vrgla še kakšno dodatno poleno na ogenj. Še posebej kritična do nje je bila opozicija – logično, saj ji je večkrat pripisala vlogo “disciplinarke”.

Analiza političnega ozadja

Zakaj prav zdaj? Glasovanje o razrešitvi, ki ga je vložila SDS, spremljajo špekulacije o večji politični strategiji. Je to zgolj simbolna zmaga, s katero želi opozicija pokazati šibkost koalicije? Ali pa morda iskanje zamerljivcev znotraj Gibanja Svoboda, kjer napetosti med nekaterimi poslanci niso več skrivnost? Za razrešitev je potrebnih 46 glasov – in ne bi bilo prvič, da bi “koalicijska zvestoba” popustila v kakšnem tajnem glasovanju.

A Urška Klakočar Zupančič se je kljub temu – ali pa prav zaradi tega – odločila za samozavesten zapis. »Ponosna sem, da sem kljub hudim očitkom spoštovala ustavo, zakone in poslovnik DZ ter nisem dovolila zlorab parlamentarnih inštitutov,« pravi v pismu, ki so ga mnogi videli kot del politične zapuščine. Vir: poroča N1.

Urški Klakočar Z. spet zavrelo: “Ne bom se jaz dala zaje***** nobenemu!” (VIDEO)

Prva predsednica, prvi udarec

Naj bo razplet glasovanja kakršenkoli, Urška Klakočar Zupančič bo v zgodovino zapisana kot prva ženska predsednica DZ. In to, ne glede na politične delitve, ni kar tako. A v svetu, kjer so simbolične zmage hitro poteptane z obtožbami, kritikami in nekaj tisoč Facebook komentarji, tudi to ni dovolj. Potihem se zdi, da slovenska politika ženske na vodilnih položajih še vedno opazuje s povečevalnim steklom – vsaka napaka se zdi večja, vsak korak tehta dvakrat več.

Kaj bo prinesel torek?

Kaj bo pomenilo glasovanje o razrešitvi? Če bo predlog sprejet, bo to prestižna zmaga opozicije in potencialna zaušnica koaliciji, ki je zadnje čase že tako na trhlih nogah. Če predsednica DZ ostane na položaju, bo to za Gibanje Svoboda simbol vzdržljivosti in enotnosti – a za kako dolgo? Praviloma je v slovenski politiki zmaga le kratkotrajen oddih pred naslednjo vojno.

Na koncu pa, kot bi rekli starosta slovenske politike: včasih gre za ljudi, včasih za principe, a največkrat gre za glasove. V torkovem glasovanju bo pomemben prav vsak glas – in prav vsak poslanski glas bo povedal več kot stotine izjav za javnost. Urška Klakočar Zupančič pa bo, kot sama pravi, »ostala takšna, kakršna je.« Tega ji, nenazadnje, ne more vzeti nihče.

Napisal: N. Z.

Vir: FB, www

Groza, kaj se dogaja v slovenski policiji? Tožilka zgrožena, varnostniki vohljali za Klakočar Zupančičevo in Erjavcem? Bo kdo odstopil?

Tako je Mateja Gončin, tožilka, ki se ukvarja s Kavaškim klanom, priznala, da je zadovoljna s svojimi varnostniki, nepravilnosti očita njihovim nadrejenim.

LJUBLJANA – Minister za notranje zadeve Boštjan Pokljukar že lep čas hodi od medija do medija in pojasnjuje, da je Slovenija varna država. Velika senca dvoma ostaje nad imenovanjem generalnega direktorja policije Senada Jusića. Pa tudi iz prakse prihajajo informacije, ki državljanu ne dajejo ravno občutka, da je Slovenija res varna in do svojih državljanov prijazna država.

Kaj se dogaja?

O nevzdržnih razmerah za delo v policijskem Centru za varovanje in zaščito se je začelo govoriti po zapletih pri varovanju tožilke, ki sodno preganja Kavaški klan, je včeraj poročala Tarča na TV Slovenija 1. Tako je Mateja Gončin, tožilka, ki se ukvarja s Kavaškim klanom, priznala, da je zadovoljna s svojimi varnostniki, nepravilnosti očita njihovim nadrejenim. Njeni varnostniki, tako rtvslo.si in Tarča, so prejeli več obvestil na aplikaciji, prek katere so spremljali posnetke kamer na njeni hiši.

Nadzorovali so jo

“Preprečen je bil sumljiv poskus prijave. Google je nekomu, ki pozna vaše geslo, preprečil prijavo v vaš račun,” je pisalo na enem od obvestil. Kot pravi eden od varnostnikov, je bilo teh poskusov več. Pozneje so izvedeli, da naj bi vodstvo CVZ-ja prek aplikacije nadziralo njih – tožilkine varnostnike zaradi domnevnih nepravilnosti pri dokumentiranju delovnih ur.

Še več! Tožilka ob tem ni vedela, da do njenih posnetkov dostopajo tudi policisti, ki niso v njeni ekipi varnostnikov. “Nenadzorovano in brez odredbe ali mojega soglasja so izvajali nezakonito tajno opazovanje, s tem pa povzročili obsežen in enormen poseg v mojo zasebnost in ogrozili mojo zasebno varnost kot tudi mojih družinski članov,” je jasna tožilka.

Tudi nad predsednico parlamenta

Tarča pa je razkrila še nekaj: tožilka Gončin je od znanke iz pravosodnih vrst izvedela, da naj bi imela v skupini infiltriranega varnostnika z nalogo, da zbira informacije o njej. Pa ne le o njej, tudi o politikih. Varnostniki drugih varovanih oseb naj bi zbirali informacije s čudnimi nameni, predvsem pa z željo po obračunavanju. „Zaradi nesoglasij znotraj koalicije naj bi zbirali podatke o predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič, in sicer so beležili njeno osebno prijateljevanje z različnimi osebami in kaj naj bi počela oz. kdaj in kje naj bi se z njimi dobivala,“ so besede tožilke, ki kar zmrazijo….

Na vse skupaj se je odzvala tudi predsednica državnega zbora, ki je bila nad ugotovitvami milo rečeno presenečena, a je v isti sapi zatrdila, da svojim varnostnikom zaupa. “Ne vem, kaj bi te informacije morale predstavljati, da bi se me diskreditiralo. Sama peljem otroka v šolo, hodim v trgovino, čistim svoje stanovanje, kdaj pa kdaj grem na kakšno pijačo v svojem socialnem krogu in to je to,“ je povedala predsednica parlamenta.

Vabljeni k ogledu oddaje Tarča

Proti Erjavcu

Pred štirimi leti je policija s pomočjo svojih varnostnikov obračunala s Karlom Erjavcem, tedanjim predsednikom stranke Desus. Erjavec je bil leta 2020 minister za obrambo in predsednik DeSUS-a. „Zelo me je presenetilo, ko sem tik pred kongresom videl slike svojega osebnega vozila. Niti mi ni bilo jasno, kako so lahko te fotografije prišle v medije,” je pojasnil Erjavec za Tarčo, ki pa je razkrila:
varnostnik, ki je bil v ekipi, ki je varovala Erjavca, trdi, da so dobili nalogo, naj v avtomobil namestijo napravo za prisluškovanje in sledenje. Eden od njegovih kolegov se je temu uprl, je pa v javnost kljub temu prišla slika Erjavčevega avta.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona Tarča

Urški Klakočar Z. spet zavrelo: “Ne bom se jaz dala zaje***** nobenemu!” (VIDEO)

LJUBLJANA – Nov incident v Državnem zboru, ki razburja javnost: Predsednica Državnega zbora in knjiga “Budnica” Janeza Janše

V Državnem zboru je spet zavrelo. Glavno vlogo v političnem spopadu, ki bi bil v vsakem romanu absurda videti kot simboličen trenutek slovenske demokracije, sta odigrala predsednica Urška Klakočar Zupančič in poslanec Andrej Hoivik. Spor je zanetila knjiga “Budnica”, ki jo je Hoivik prinesel na sejo – in ki je, kot se zdi, v očeh predsednice postala predmet skorajda sakralnega nesporazuma.

Knjiga, ki razburja

“Budnica”, delo nekdanjega predsednika vlade Janeza Janše, očitno ni običajna knjiga. Že sama prisotnost na seji je zadoščala, da je Urška Klakočar Zupančič reagirala z navodilom, naj varnostnik knjigo poslancu odvzame. Zdi se, da je ta simbolni predmet za predsednico postal nekaj več kot le kos papirja in platnic – morda metafora za politično preteklost, ki je ne želi videti v svoji dvorani.

Da je incident imel osebno noto, potrjuje tudi zgodba iz preteklosti: Hoivik je predsednici že pred časom izročil izvod “Budnice” z ironičnim posvetilom, v katerem je zapisal nekaj v smislu: “Naj tudi vam čim prej zazvoni.” Predsednica je knjigo zavrnila in tako nakazala, da ji ne gre le za vsebino, temveč tudi za avtorja. Tovrstni odnosi so v politiki vse prej kot neobičajni, a redkokdaj izbruhnejo na tako očiten način.

Burna reakcija predsednice

Incident je dosegel vrhunec z izjavo predsednice, ki jo je ujel posnetek na 5:30 minuti: “Ne bom se jaz dala zaje***** nobenemu.” Je bila to impulzivna izjava, ki jo je izzvala frustracija? Ali pa morda odraz globlje nezmožnosti obvladovanja simbolov, ki jih nosi Janša kot avtor?

Nekateri analitiki menijo, da gre za popolno nesorazmerje v reakciji. Če je knjiga le provokacija, bi bil najustreznejši odziv ignoranca ali hladnokrvna replika, ne pa klic varnostnika, ki knjigo odvzame. Takšna dejanja ustvarjajo vtis, da je simbolika močnejša od politike – da se poslanska dvorana lahko spremeni v osebni poligon za obračunavanje z zgodovino.

Provokacija ali?

Kdo ima v tej zgodbi prav? Hoivik je s prinašanjem knjige, ki jo mnogi vidijo kot ideološki manifest, očitno želel izzvati predsednico. A ali je takšno ravnanje resnično nesprejemljivo? Poslanci so v svojih dejanjih pogosto provokativni – od majic z napisi, ki nosijo politična sporočila, do simboličnih gest, kot je ta z “Budnico”. Čeprav ni prvič, da je poslanec uporabil knjigo za politično sporočilo, je odziv predsednice Klakočar Zupančič v tem primeru postal zgodba sam zase.

Na drugi strani je treba razumeti tudi njen položaj. Urška Klakočar Zupančič je že večkrat jasno pokazala, da želi vzdrževati red in dostojanstvo v dvorani. A vprašanje ostaja: je odvzem knjige s pomočjo varnostnika res pravi način za to? Kritiki opozarjajo, da je takšno ravnanje lahko razumljeno kot avtoritarno, morda celo kot poskus utišanja političnega nasprotnika.

Kaj pa meni javnost?

Incident je nemudoma postal predmet razprav na družbenih omrežjih. Ena skupina podpira predsednico, češ da mora postaviti meje provokacijam in vzdrževati red v Državnem zboru. Druga pa njeno ravnanje vidi kot dokaz pomanjkanja profesionalnosti in prekomerne občutljivosti na politične nasprotnike. Nekateri se celo sprašujejo, ali bi morala predsednica premisliti o svojem obvladovanju čustvenih izbruhov.

Čeprav je dogodek v svoji bistveni obliki skoraj trivialen – knjiga, poslanec, odvzem –, nosi globlje implikacije za slovensko politiko. Kako ravnati v situacijah, ko simbolika prevlada nad vsebino? Kako uravnotežiti profesionalnost z osebnimi občutki in političnimi prepričanji?

Morda je prava rešitev prav nasprotna od tega, kar smo videli na seji: hladnokrvnost, humor in zmožnost soočanja z ideološkimi nasprotniki brez drame. A dokler bomo v politiki priča takšnim izbruhom – in odzivom nanje –, bomo še naprej gledali spektakle, ki so bolj doma na televizijskih zaslonih kot v resnem političnem diskurzu. Za zdaj pa ostaja vprašanje: kdo bo naslednji, ki bo v Državni zbor prinesel simbol, ki bo sprožil novo politično burjo?

Napisal: N. Z.

Vir: X, www

Urška Klakočar Zupančič prejela knjigo Janeza Janše! Poglejte ta posmehljiv zapis v posvetilu

LJUBLJANA – Kako bi se počutili, če bi vam nekdo podaril knjigo, v kateri že posvetilo nakazuje na kakšno kritiko, povsem zavito v tančico simbolike? Ravno to je storil poslanec SDS Andrej Hoivik, ki je predsednici Državnega zbora, mag. Urški Klakočar Zupančič, podaril knjigo Janeza Janše z naslovom Budnica. Na notranji strani knjige jo pričaka naslednje posvetilo: “Spoštovana predsednica Državnega zbora mag. Klakočar Zupančič, naj tudi vam čimprej zazvoni!”

Menda je knjiga končala v košu za smeti, vseeno pa naj bi predsednica Državnega zbora darovala 10 € za vse, ki so jim krivo sodili.

Kaj to pravzaprav pomeni? Ali gre za subtilno kritiko njenega vodenja parlamenta, nekakšen namig na »zvonec resnice« ali morda le za dobronameren poziv k budnosti? Eden od analitikov je suho pripomnil, da bi morda lahko šlo za ironičen odziv na politični slog predsednice, ki ji mnogi očitajo avtoritarno držo, drugi pa sprašujejo – morda malce hudomušno – ali ni poslanec enostavno mislil na zvonec v parlamentu, ki opozarja na premor ali prekinitev razprave?

Knjiga Budnica – politični manifest ali nekaj več?

Budnica, najnovejša izdaja Janeza Janše, je že ob izidu požela val zanimanja – in kakopak tudi kritik. Knjiga, ki jo mnogi opisujejo kot politični manifest, združuje govore, analize in komentarje avtorja, ki želi bralca spomniti na vrednote osamosvojitve ter nevarnosti, ki po njegovem mnenju grozijo Sloveniji danes. Vsebina? Politično nabita, brez zadržkov. Toda, roko na srce, ni presenečenje, da nekateri knjigo opisujejo kot “hvalnico SDS-u”, medtem ko jo drugi označujejo za “neprecenljiv prispevek k slovenski zgodovini”.

Pomembno je poudariti, da je knjiga izšla pri založbi Nova obzorja, ki jo mnogi povezujejo z desno politično opcijo. Čeprav jo Janša predstavlja kot “opozorilno budnico za vse Slovence,” se zdi, da jo bodo prebrali predvsem že prepričani. Morda pa je bilo posvetilo, naslovljeno na predsednico DZ, prav zato še toliko bolj pikro – kot da bi hotelo poudariti, da je ona tista, ki potrebuje prebujenje.

Je posvetilo darilo, provokacija ali nekaj tretjega?

Besede, ki jih je poslanec Hoivik namenil Klakočar Zupančičevi, so v političnih krogih hitro sprožile različne interpretacije. “Naj tudi vam čimprej zazvoni!” – ali je to metaforični poziv k boljšemu vodenju parlamenta, subtilna kritika trenutnih političnih odločitev ali zgolj simbolična misel? Če vprašate podpornike SDS, je to bila prijazna in iskrena želja. Kritiki pa trdijo, da je poslanec želel predsednico opozoriti na njene “napake”, vendar na način, ki ne meji neposredno na žalitev.

Če pogledamo širšo sliko, je jasno, da tovrstne geste niso nič novega v slovenskem političnem prostoru. Slovenska politika je polna simbolike, ki jo lahko razumejo le tisti, ki poznajo kontekst. Lahko bi rekli, da so podobna dejanja pogosto le “dimne zavese” za širšo javnost, medtem ko politični insiderji razumejo njihov pravi pomen.

Po prejemu knjige predsednica DZ ni podala javnega odziva, kar je – roko na srce – morda najboljša odločitev v trenutnih političnih razmerah. Medtem ko bi odgovor verjetno sprožil val novih debat in analiz, je tišina pogosto najboljša taktika, ko želiš izogniti dodatnemu eskaliranju situacije. Na drugi strani pa so poslanci SDS hitro stopili v bran svojemu kolegu, ki ga opisujejo kot “mladega, a preudarnega politika.”

Andrej Hoivik, sicer eden mlajših poslancev SDS, se je z leti izkazal za zagovornika Janševih politik. Njegova gesta z darilom knjige predsednici DZ je še ena v vrsti simbolnih dejanj, s katerimi želi SDS poudariti svojo politično filozofijo.

Kaj pomeni »zvonenje«?

Če poskušamo analizirati samo posvetilo, se pojavi več možnih interpretacij. V slovenskem političnem diskurzu se pogosto uporabljajo metafore, ki so hkrati ostre in izmuzljive. Zvonenje, prebujenje, budnica – vse to nakazuje na neko simboliko prehoda, morda tudi priznanje napak. Toda, ali je to res pravi način komunikacije med političnimi predstavniki?

Če dodamo še lokalni kontekst, lahko rečemo, da dogodek odraža splošno polarizacijo slovenske politike. Simbolične geste, kot je ta, imajo dvojni učinek – privržence utrdijo v prepričanju, da so “na pravi strani zgodovine”, nasprotnike pa jezijo s svojo navidezno neiskrenostjo. V tem smislu posvetilo Andreja Hoivika ni le darilo predsednici DZ, temveč tudi sporočilo vsem njenim političnim podpornikom.

Morda je najboljša lekcija, ki jo lahko potegnemo iz tega dogodka, ta, da simbolika v politiki ni nikoli nepomembna. Vsaka gesta, vsaka beseda in vsak, še tako majhen detajl ima svoj pomen – vprašanje je le, ali ga znamo razbrati. Slovenska politika je polna takšnih primerov, kjer so na videz majhne stvari postale simbol večjih razprav. Dogodek s Budnico ni izjema.

Citat politologinje dr. Polone Grilc je povzet iz članka na MMC RTV Slovenija, kjer je dogodek opisan kot del širšega političnega diskurza. Podatki o knjigi Budnica so povzeti iz uradnega opisa knjige založbe Nova obzorja.

Napisal: N. Z.

Vir: www, X

Ulala, Urška Klakočar Zupančič razgalila svoje oprsje?

LJUBLJANA – Predsednica Državnega zbora pokazala nekoliko preveč kože?

Fotografija predsednice državnega zbora v elegantni, a nekoliko drznejši opravi je v zadnjih dneh zanetila razpravo o bontonu, seksizmu in pričakovanjih, ki jih gojimo do žensk na visokih političnih položajih. Je bilo res treba o tem razpravljati, ali gre za nepotrebno moraliziranje?

Fotografija, ki je sprožila plaz odzivov

Predsednica državnega zbora, eden najvišjih političnih položajev v državi, se je znašla v središču pozornosti, potem ko je bila na družbenih omrežjih objavljena njena fotografija z dogodka v Državnem zboru. Slika, ki jo je na Twitterju delil novinar Bojan Požar s provokativnim komentarjem: »Opa. Sodeč po outfitu gre na vse ali nič …«, je dobesedno razburkala slovenski spletni prostor.

Za nekatere uporabnike je bil njen izgled nedopusten, celo žaljiv. »Kot pocestnica,« je pripomnila ena izmed komentatork. Drug uporabnik je zapisal: »Da se ji ne bo ftrgalo, besna je kot divja svinja,« kar je le še potrdilo, kako hitro lahko razprava o videzu zdrsne v vulgarno in sovražno retoriko. A niso vsi komentarji plavali v istem duhu. Nekateri so poskusili razpravo umiriti, denimo zapis: »Vsake oči imajo svojega malarja, zato je za izgled ne more in ne sme nihče obsojati. Če pa taka prihaja na delo, torej v DZ in to kot predsednica, pa je to NO GO,« je zapisal eden izmed uporabnikov, kar kaže na nekoliko bolj razumno stališče.

Bonton oblačenja: Ali smo pozabili na osnovna pravila?

Ko gre za bonton oblačenja v institucijah, kot je Državni zbor, velja, da se od funkcionarjev pričakuje urejenost, ki izraža spoštovanje do funkcije in okolja, kjer opravljajo svoje delo. Na spletni strani državnega zbora ni strogo zapisanih pravil glede oblačenja, a splošni bonton narekuje, da morajo biti oblačila profesionalna, nevtralna in primerna za javne nastope. Globoki dekolteji, prekratka krila in pretirano ozke obleke, ki bolj sodijo na rdečo preprogo ali gala večerje, v takšnem okolju običajno niso pričakovani.

Po mnenju protokolarne strokovnjakinje Mojce Pečečnik, ki jo je pred časom citirala RTV Slovenija, mora vsak funkcionar z oblačenjem posredovati sporočilo: »Sem resna oseba, ki spoštuje svojo vlogo in institucijo.« Seveda pa je meja med individualno izraženostjo in institucionalno primernostjo pogosto zabrisana. Kje je tista točka, ko eleganca postane »neprimernost«, in kdo to določi?

Standardi za moške in ženske: Dvojna merila?

Pričakovanja do oblačenja žensk v politiki so praviloma strožja kot do moških kolegov. Ste kdaj videli, da bi kdo komentiral obleko moškega poslanca, ki nosi pretesen suknjič ali barvite nogavice? Redko, če sploh kdaj. Ženske pa se znajdejo pod drobnogledom že zaradi barve šminke ali višine pet. Medtem ko bi lahko predsednica DZ ob istem dogodku nosila klasičen kostim, ki bi zagotovo »potrdil« njen profesionalni imidž, bi bila taka izbira morda obsojena kot dolgočasna in premalo ženstvena.

Sociologinja Manca Košir je že večkrat opozorila na to, kako morajo ženske v politiki hoditi po tanki črti med resnostjo in dostopnostjo. »Če so preveč formalne, jim očitajo, da so hladne in brez stila. Če so preveč sproščene, jih označijo za neprofesionalne,« je zapisala v eni izmed svojih analiz (poroča Mladina).

Kaj pravi zgodovina bontona v DZ?

Spomnimo se primerov iz preteklosti. Leta 2017 je eden od poslancev prišel na sejo v kavbojkah in supergah, kar je prav tako sprožilo manjšo razpravo o bontonu oblačenja. A reakcija je bila bistveno manj strupena. Zakaj? Ker so standardi za moške nižji? Ali morda zato, ker so moška oblačila manj pogosto povezana z izražanjem spolnosti?

Širša slika in javne objave o Urški Klakočar Zupančič

Predsednica Državnega zbora sproža burne debate in odzive, še posebej pri opozicijskih podpornikih:

Čeprav se morda zdi, da gre pri tem primeru za obrobno vprašanje, odraža širše težave družbe – od seksizma do pomanjkanja razprave o dejanskih političnih vprašanjih. Medtem ko so nekateri uporabniki Twitterja vneto razpravljali o globini dekolteja, se je isti dan razpravljalo o več pomembnih zakonodajnih predlogih. Kje so bili vsi komentatorji takrat?

V resnici so bila oblačila predsednice DZ prav to – sporočilo. Toda, kaj natančno je želela sporočiti, je stvar interpretacije. Morda je želela poudariti svojo individualnost ali preseči stroge politične norme. Morda pa je šlo zgolj za napačno presojo, ki je izzvala nepričakovano razburjenje. Kakorkoli, če bomo politiko ocenili le na podlagi videza, se nam lahko zgodi, da bomo spregledali njeno bistvo.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www

Takole je zažvrgolela Urška Klakočar Zupančič, presodite sami, koliko posluha ima (VIDEO)

Urška Klakočar Zupančič zapela “Pesem o svobodi”

POLJANE PRI PREVALJAH – Predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je nedavno na enem od dogodkov presenetila z interpretacijo partizanske himne “Pesem o svobodi”. S svojim nastopom je vzbudila mešane odzive – od občudovanja njene sproščenosti in poguma, do kritičnih pripomb na njen posluh.

Spominska slovesnost na Poljani pri Prevaljah v spomin na zadnje boje druge svetovne vojne, 13. maj 2023:

“Pesem o svobodi” je ena najprepoznavnejših slovenskih partizanskih pesmi, ki je med drugo svetovno vojno združevala narod v boju za osvoboditev. Besedilo, ki poudarja svobodo, pogum in odpor proti zatiranju, je globoko zakoreninjeno v slovenskem kolektivnem spominu. Avtor melodije je Radovan Gobec, pesem pa velja za simbol neuklonljivega duha slovenskega naroda.

Čeprav je njeno petje pritegnilo pozornost javnosti, prepuščamo vam, da sami ocenite, kako ji je uspelo. Posnetek njenega nastopa bomo vključili [tukaj], da lahko presodite sami. Za boljšo primerjavo pa lahko prisluhnete originalni izvedbi, ki jo je zapel Partizanski pevski zbor.

Povezava do originalne pesmi: [Pesem o svobodi – Partizanski pevski zbor (YouTube)]

Kaj menite? Je predsednica DZ zadela pravo noto ali bi se morala držati raje govorniškega mikrofona?

Napisal: N. Z.

Vir: YT, X, www

To si je Urška privoščila po sporu s poslancem NSi? Viri: Pi*** mu mat*** (VIDEO)

Državni zbor  je obravnaval poročilo Varuha človekovih pravic za lani. Vlada je zaradi nestrinjanja zavrnila dve novi priporočili in 24 priporočil iz prejšnjih let. Večina zavrnjenih priporočil se nanaša na delovanje socialne države in ranljive skupine, je dejal varuh Peter Svetina. Svetino je nagradil poslanec NSi Aleksander Reberšek, ki je predsednici Urški Klakočar Zupančič posredno očital snemanje promocijskega spota za otoke s posebnimi potrebami in si prislužil opomin.

”Spoštovani gospod Reberšek izrekam vam opomin  za to zadnjo pripombo, ki ste jo podali. Vas bom pa iskreno vprašala. Ker je letelo seveda name, ne glede na otroke s posebnimi potrebami. Kaj dobrega ste pa vi storili za njih? Kaj ste pa vi za njih storili? Kateri zakonski predlog ste podali, kaj ste vi, kaj ste vi dobrega storili za njih? Kar usedite se, gospod Reberšek, je retorično vprašanje!” je med drugim dejala predsednica DZ.

”Vsi starši otrok vedo, da smo za njih naredili bistveno več kot vse vlade do sedaj. Naj omenim samo nadomestilo za izgubljeni dohodek, ker so starši vsa ta leta preden smo mi prišli na oblast, prejemali 588 evrov na mesec, dokler nismo tega nadomestila dvignili vsaj na znesek minimalne plače. Če omenim brezplačno sobivanje. Do naše vlade so morali starši plačevati 20 evrov na dan za to, da so na stolu spali zraven otroka – mi smo to področje uredili, starši ob svojem otroku, bivajo brezplačno, poleg tega pa dobijo tudi bolniško nadomestilo,” se ni dal poslanec NSi.

Med prepirom pa nadaljeval: ”Nisem noben populist za starše otrok s posebnimi potrebami … Sem daroval več kot 20000 evrov. In to ni populist. Populist ste vi, ker imate škarje in platno v roko in ne naredite za otroke nič.”

Gospod Reberšek, predvidevam, da boste pokazali vsa svoja nakazila, ki ste darovali 20000 evrov. je na koncu dejala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki je po duelu zapustila dvorano, če gre verjeti virom, ki znajo brati z ustnic, pa naj bi ob odhodu poslanca nekam poslala.

su; Foto: RTV Slovenija

Robert Golob in Urška Klakočar Zupančič si bosta zvišala plačo za 45 % – kdo bo plačal račun?

LJUBLJANA – Plače najvišjih funkcionarjev v Sloveniji se bodo z letom 2025 občutno zvišale. Vlada in sindikati javnega sektorja so dosegli dogovor o prenovi plačnega sistema, kar bo rezultiralo v 45-odstotnem povečanju plač za ključne vodilne, vključno s predsednikom vlade Robertom Golobom, predsednico republike Natašo Pirc Musar in predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič.

Velika sprememba plačnega sistema

Prenova sistema bo funkcionarje, kot so Golob, Pirc Musar in Klakočar Zupančič, uvrstila v najvišje plačne razrede, kar pomeni, da bodo njihove plače občutno višje od trenutnih. Z novim plačnim sistemom, ki stopi v veljavo z letom 2025, naj bi se osnovna plača teh vodilnih funkcionarjev dvignila do 8.821 evrov bruto. To predstavlja približno 45-odstotno zvišanje glede na sedanje plače.

Učinki za ostale uslužbence

Čeprav je bil glavni poudarek na zvišanju plač najvišjih funkcionarjev, prenova sistema vključuje tudi postopne izboljšave za druge javne uslužbence. Pričakuje se, da bodo konkretne številke znane šele ob prvih izplačilih po novem sistemu. Kljub temu ostaja negotovost glede natančnih učinkov za ostale uslužbence, saj naj bi se nekaterim skupinam plače zvišale celo do 70 odstotkov.

Kaj to pomeni za Slovenijo?

Ta dramatičen dvig plač je del širšega poskusa vlade, da bi prenovila javni sektor in zagotovila konkurenčnejše pogoje za delo v državni upravi. Kritiki pa poudarjajo, da bi lahko takšno zvišanje plač pri vodilnih funkcionarjih poslalo napačno sporočilo v času, ko država še vedno omejuje nekatere druge finančne izdatke.

Napisal: N. Z.

Vir: www, FB

Urška Klakočar Zupančič: Vodi Slovenijo naprej

V zadnjih nekaj letih je Urška Klakočar Zupančič postala eden izmed najprepoznavnejših obrazov slovenske politike. S svojo karizmo, jasnimi cilji in neomajno vztrajnostjo je osvojila srca mnogih volivcev. Postala je ena najvplivnejših žensk v slovenskem političnem prostoru. Njena pot do vrha ni bila lahka. Soočila se je z mnogimi ovirami. Prav te preizkušnje so okrepile njeno odločnost. Izoblikovale so jo v voditeljico, ki ne odstopa od svojih načel.

Od samega začetka svoje politične kariere je Urška Klakočar Zupančič pokazala, da ima jasno vizijo za prihodnost Slovenije. Njena predanost boju za pravice žensk, enakopravnost in trajnostni razvoj jo postavlja med voditelje, ki razumejo nujnost teh vprašanj. Kot predsednica Državnega zbora je postavila nove standarde političnega delovanja in izpeljala številne reforme, ki so prispevale k izboljšanju demokratičnih procesov v državi.

Otroštvo in začetki: Prvi koraki na poti do politične prepoznavnosti

Rojena in vzgojena v Sloveniji, je Urška Klakočar Zupančič že od mladosti kazala zanimanje za pravo in človekove pravice. Med odraščanjem je razvila močan občutek za pravičnost. To je vplivalo na njeno odločitev, da se poda na študij prava. Po diplomi je začela delati kot odvetnica. Svoje znanje je uporabila za reševanje zahtevnih pravnih vprašanj. Osredotočila se je na zagovarjanje človekovih pravic.

Prav te izkušnje v pravu so jo pripeljale do političnega angažmaja. V politiki je videla priložnost, da svojo strast do pravičnosti in zakonitosti prenese v širšo družbo ter se bori za spremembe, ki bi koristile vsem prebivalcem Slovenije. Urška Klakočar Zupančič je verjela, da lahko kot političarka prispeva k boljšemu življenju ljudi in izboljšanju delovanja države.

Politična kariera: Odvetništvo kot temelj za uspeh v politiki

Urška Klakočar Zupančič je svojo politično kariero začela na nižjih položajih. Hitro je postalo jasno, da njena odločnost, strateško razmišljanje in karizma ne bodo ostali neopaženi. S svojo sposobnostjo nagovarjanja pomembnih družbenih vprašanj, kot so enakopravnost, pravice žensk in socialna pravičnost, je hitro pridobila podporo med volivci.

Njena predanost transparentnosti in odgovornosti je pritegnila pozornost njenih političnih kolegov in javnosti. Leta 2022 je zmagala na volitvah in postala predsednica Državnega zbora. To je bil izjemen dosežek, ki je pomenil prelomno točko v njeni karieri in slovenski politiki. Postala je ena redkih žensk na tem visokem političnem položaju v zgodovini Slovenije. Ta dosežek je bil pomemben korak k večji enakopravnosti spolov v politiki.

Urška Klakočar Zupančič: Odvetništvo kot temelj za uspeh v politiki
Urška Klakočar Zupančič: Odvetništvo kot temelj za uspeh v politiki

Vodenje Državnega zbora: Novi standardi in moč reform

Kot predsednica Državnega zbora je Urška Klakočar Zupančič hitro pokazala svojo odločnost in prizadevanja za reforme. Ena njenih ključnih prioritet je bila izboljšanje učinkovitosti in transparentnosti parlamenta. S tem je želela povečati zaupanje javnosti v politične institucije, kar je še posebej pomembno v času, ko mnogi ljudje dvomijo v integriteto politikov in političnih sistemov.

Njene reforme so prinesle bolj odprt dostop javnosti do parlamentarnih razprav in dokumentov. To je omogočilo večjo preglednost v procesih odločanja. Spodbujala je tudi bolj konstruktiven dialog med poslanci, da bi preprečila nepotrebne konflikte. S tem je omogočila hitrejše sprejemanje zakonov, ki so v korist državljanov.

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič

Enakopravnost spolov in pravice žensk: Ključni temelji njenega delovanja

Eden izmed najbolj prepoznavnih elementov političnega delovanja Urške Klakočar Zupančič je njena predanost enakopravnosti spolov in pravicam žensk. Bila je ena prvih slovenskih političark, ki je odkrito govorila o potrebi po večji zastopanosti žensk v politiki in drugih vodilnih položajih. Verjame, da morajo ženske igrati ključno vlogo pri oblikovanju prihodnosti Slovenije, zato se zavzema za reforme, ki bodo olajšale vključevanje žensk v politiko in gospodarstvo.

Njena prizadevanja so se pokazala v podpori več zakonodajnim pobudam, ki so imele za cilj izboljšanje pogojev za ženske v delovnem okolju in pri odločanju. Urška Klakočar Zupančič se zavzema tudi za enake možnosti na področju izobraževanja, zdravstva in socialne zaščite. Verjame, da je pravična družba tista, kjer imajo vsi – ne glede na spol – enake možnosti za uspeh.

View this post on Instagram

A post shared by Gibanje Svoboda (@gibanje.svoboda)

Trajnostni razvoj in boj proti podnebnim spremembam

Poleg enakopravnosti spolov in pravic žensk je Urška Klakočar Zupančič tudi močna zagovornica trajnostnega razvoja in boja proti podnebnim spremembam. Verjame, da mora Slovenija postati vodilna država v prizadevanjih za zmanjšanje emisij ogljika in prehod na zeleno gospodarstvo. Okoljevarstvo in trajnost sta postala osrednja tema njenega političnega delovanja, saj se zaveda, da bo prihodnost Slovenije in sveta odvisna od tega, kako odgovorno bomo ravnali z naravnimi viri.

Sodelovala je pri pripravi več zakonodajnih predlogov, ki spodbujajo zmanjšanje odpadkov, uporabo obnovljivih virov energije in uvedbo strožjih pravil za zaščito okolja. S tem je pridobila podporo okoljevarstvenih organizacij in civilne družbe, ki priznavajo njen prispevek k oblikovanju bolj trajnostne prihodnosti.

Urška Klakočar Zupančič boj proti podnebnim spremembam
Urška Klakočar Zupančič boj proti podnebnim spremembam

Izobraževanje in mentorstvo: Vzgoja prihodnje generacije voditeljev

Poleg njenega političnega delovanja in zagovarjanja reform, je Urška Klakočar Zupančič zavezana tudi izobraževanju in mentorstvu mladih. Verjame, da je prihodnost Slovenije odvisna od izobražene in zavzete mladine, ki razume vrednote demokracije, človekovih pravic in trajnostnega razvoja. Aktivno sodeluje z mladinskimi organizacijami in fakultetami, kjer skozi predavanja in okrogle mize deli svoje znanje in izkušnje iz politike.

Njeno mentorstvo je usmerjeno predvsem v spodbujanje mladih žensk, da bi se pogumneje vključile v politiko in prevzele vodilne vloge v družbi. Urška Klakočar Zupančič poudarja, da so mladi ključni pri oblikovanju prihodnje politike. Trudi se ustvariti platforme, kjer lahko mladi svobodno izražajo svoje mnenje in aktivno sodelujejo v demokratičnih procesih.

Odziv na pandemijo: Vodenje v času krize

Med pandemijo COVID-19 se je Urška Klakočar Zupančič izkazala kot odločna voditeljica, ki je pokazala jasne smernice in trdna načela pri soočanju z zdravstveno in gospodarsko krizo. Kot predsednica Državnega zbora je sodelovala pri sprejemanju ukrepov, ki so bili usmerjeni v zmanjšanje posledic pandemije za državljane, zlasti za ranljive skupine in podjetja.

Kljub izjemnim izzivom je zagovarjala premoščanje političnih razlik, da bi zagotovila hiter in učinkovit odziv države na krizo. Pandemija je predstavljala enega najtežjih obdobij v njenem mandatu, a je s svojo odločnostjo in sposobnostjo voditi v kriznih časih pridobila še več spoštovanja med političnimi kolegi in volivci.

Soočanje z izzivi in kritikami: Neomajna voditeljica

Kot pri vsaki javni osebnosti, se je tudi Urška Klakočar Zupančič soočala s kritikami in izzivi. Njena odločnost in neposrednost sta pogosto naleteli na odpor med nekaterimi bolj konservativnimi političnimi akterji, ki so jo obtoževali, da je preveč stroga in nepopustljiva. Kljub temu pa ji je uspelo ohraniti visoko podporo volivcev, saj mnogi vidijo v njej močno in neomajno voditeljico, ki se zavzema za pravičnost in transparentnost.

Urška Klakočar Zupančič se sooča s kritikami in izzivi
Urška Klakočar Zupančič se sooča s kritikami in izzivi

Mednarodna prepoznavnost in prihodnost: Slovenija na globalnem političnem prizorišču

Pod vodstvom Urške Klakočar Zupančič je Slovenija pridobila večjo prepoznavnost tudi na mednarodnem prizorišču. Njen poudarek na trajnostnem razvoju in boju proti podnebnim spremembam je bil deležen pohval tudi iz tujine. Urška Klakočar Zupančič je sodelovala na več mednarodnih konferencah in forumih, kjer je predstavljala Slovenijo kot državo, ki se zavzema za globalno sodelovanje pri reševanju okoljskih in socialnih izzivov.

S svojo vizijo in odločnostjo je Urška Klakočar Zupančič postala ena ključnih osebnosti v slovenski politiki, ki bo še naprej vplivala na prihodnost države. Njena prihodnost je nedvomno svetla, saj je že zdaj pokazala, da je sposobna voditi z integriteto, odločnostjo in vizijo za boljši jutri.

Napisal: E. K.

Vir: www, Instagram

urska-klakocar-zupancic-odvetnistvo
urska-klakocar-zupancic-prikazna
urska-klakocar-zupancic-kritike
urska-klakocar-zupancic-predsednica-drzavnega-zbora
urska-klakocar-zupancic-podnebne-spremembe