Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Ojoj, še ena ‘firma’ tik pred propadom? Poznamo jo vsi … Je to samomor evropskega gospodarstva?

Evropa drsi v gospodarski propad, medtem ko ZDA povečujejo svojo prednost. Propad grozi tudi eni izmed nemških gigantov?

Bayer se sooča s padcem vrednosti delnic

Nemški gospodarski velikan Bayer AG se sooča z občutnim padcem vrednosti delnic, kar kaže na širše težave nemške industrije. Poleg avtomobilske industrije, ki je že pod močnim pritiskom, je zdaj na udaru tudi farmacevtski sektor. Bayer, globalno prepoznaven predvsem po izdelkih, kot je Aspirin, je v zadnjem letu izgubil skoraj 50 % vrednosti delnic, kar zbuja skrb za prihodnost nemškega gospodarskega vpliva.

V nadaljevanju predstavljamo dogajanje v širšem kontekstu, vezano na prihodnost evropskega gospodarstva, ki se bo nedvomno odražalo tudi na življenju v Sloveniji.

Nekoč izenačena gospodarstva sta danes ločena za polovico – v škodo Evrope.

Evropska unija je nekoč veljala za gospodarsko velesilo, ki se je lahko kosala z Združenimi državami Amerike. Danes je ameriško gospodarstvo kar 50 % večje od evropskega, kar sproža vprašanja o razlogih za ta “gospodarski samomor”, kot ga nekateri ekonomisti kritično imenujejo.

Politika varčevanja – evropska napaka?

Eden ključnih razlogov za evropski gospodarski zaostanek tiči v dolgoletni politiki varčevanja, ki jo je EU zasledovala po finančni krizi leta 2008. V času, ko so ZDA agresivno spodbujale rast in vlaganja, se je Evropa odločila za stroge omejitve v javnih financah in zmanjšanje izdatkov. Varčevanje je močno zaviralo gospodarsko rast, saj so države članice raje zmanjšale javno porabo kot spodbujale investicije in inovacije.

ZDA so se usmerile v politiko vlaganj in tehnoloških inovacij, ki je pospešila rast in jim omogočila ohranitev globalnega vodstva. “Evropa je v bistvu plačala ceno za varčevanje,” je dejal ekonomist Jacob Kirkegaard iz bruseljskega think-tanka Bruegel (poroča Financial Times). Medtem ko so ZDA vlagale v gospodarstvo, so se evropske države borile z zmanjšanjem dolga, kar je dolgoročno oslabljalo njihovo konkurenčnost.

Še pregled, kako se je razlika spreminjala skozi leta:

Energetska odvisnost – slabost Evrope

Evropska unija se že dolgo sooča s težavo energetske odvisnosti, zlasti od ruskega plina. To se je izkazalo za ključno slabost, saj so cene energije v Evropi zaradi prekinitev dobav postale nepredvidljive in visoke. Prehod na obnovljive vire energije zahteva obsežne naložbe, kar dodatno obremenjuje proračune držav članic.

“Evropa plačuje za svojo naivno odvisnost od ruskega plina,” je poudaril analitik Simon Tagliapietra (poroča Politico). Kriza v Ukrajini je še povečala potrebo po energetski neodvisnosti, vendar so alternative drage in tehnološko zahtevne. ZDA pa imajo močan položaj zaradi lastnih zalog energije in proizvodnje, kar omogoča stabilnost cen in večjo konkurenčnost ameriških podjetij.

Pomanjkanje enotne gospodarske politike

Evropska unija se sooča tudi s problemom neusklajenih politik med državami članicami. Medtem ko ZDA delujejo kot enoten gospodarski sistem, EU še vedno združuje različne nacionalne interese, ki pogosto zavirajo učinkovito skupno delovanje. Gospodarska politika, ki bi morala pospeševati rast, je v Evropi razdrobljena, saj vsak član deluje po svoje.

“Evropa potrebuje enotno gospodarsko strategijo, če želi ohraniti konkurenčnost,” je opozoril ekonomist Daniel Gros iz Centra za evropske politične študije (CEPS). Evropska komisija sicer poskuša spodbuditi rast, a mnoge države članice se še vedno osredotočajo na svoje interese, kar vodi v neučinkovitost in počasne spremembe.

Kaj pomeni to za Slovenijo?

Slovenija, kot članica Evropske unije, neposredno občuti posledice teh neusklajenih gospodarskih politik. Povišane cene energije in stroški, povezani s prehodom na obnovljive vire, dodatno obremenjujejo slovensko gospodarstvo. Kljub temu, da ima Slovenija relativno stabilno gospodarstvo, ostaja odvisna od odločitev, sprejetih na ravni EU. Slovensko gospodarstvo je v veliki meri vezano na izvozne trge znotraj EU, zato je stabilnost evropskega gospodarstva ključna za njeno lastno rast.

Evropska politika varčevanja, ki jo Slovenija izvaja v skladu z evropskimi smernicami, dodatno zavira možnosti za hitrejšo gospodarsko rast. Vprašanje je, ali se lahko Slovenija kot majhna država dovolj hitro prilagodi globalnim izzivom in ohrani konkurenčnost v spreminjajočem se gospodarskem okolju.

Je evropski gospodarski samomor še mogoče preprečiti?

Analitiki menijo, da bi EU morala preusmeriti svojo gospodarsko politiko in vlagati več sredstev v inovacije in razvoj, če želi preprečiti nadaljnje zaostajanje za ZDA. Potrebne bi bile tudi spremembe na področju energetske politike, saj bi povečanje energetske neodvisnosti omogočilo nižje stroške in večjo stabilnost.

Evropa mora premagati politične razlike in postati bolj enotna v svojih gospodarskih odločitvah, da se bo lahko uspešno soočila s svetovnimi gospodarskimi izzivi. V nasprotnem primeru tvega, da bo ostala v primežu gospodarskega propada, medtem ko se ZDA vedno bolj oddaljujejo kot globalni voditelj.

Evropska unija stoji na razpotju: ali se bo odločila za gospodarske reforme in inovacije, ali pa bo še naprej drsela po poti gospodarskega samomora.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www

Razkrita vsebina pisma, ki ga je Golobu poslala von der Leyenova, Janša ga je objavil na X

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v pismu, ki ga je 5. septembra poslala premierju Robertu Golobu, zapisala, da prvotni slovenski kandidat za evropskega komisarja Tomaž Vesel nima ustreznih kompetenc za položaj v Evropski komisiji, ter predlagala njegovo zamenjavo.

Predsednica Evropske komisije je danes v Evropskem parlamentu v Strasbourgu potrdila, da je pisala Golobu ter ga pozvala, naj zamenja komisarskega kandidata. Pismo je posredovala v DZ, na omrežju X pa ga je objavil prvak SDS Janez Janša.

Breznik je s pridobitvijo pisma pogojeval sklic seje odbora

Predsednik odbora za zadeve EU iz vrst SDS Franc Breznik je s pridobitvijo pisma pogojeval sklic seje odbora, ki naj bi podal mnenje o novi slovenski kandidatki Marti Kos.

Von der Leyen je v pismu zapisala, da je avgusta v pogovoru z Veselom ocenila njegove splošne kompetence, neodvisnost in zavezanost Evropi, pri čemer je posebej upoštevala njegove profesionalne izkušnje in življenjepis.

Ocenila je, da Veselu manjkajo ustrezne izkušnje in kompetence, da bi lahko kot evropski komisar sodeloval z Evropskim parlamentom in Evropskim svetom, ter vodil pomembne pogajalske procese v imenu EU.

“Takšne kompetence se pridobijo zlasti z opravljanjem pomembnih političnih ali vsaj veleposlaniških funkcij na nivoju EU ali na nacionalnem nivoju,” je še zapisala von der Leyen ter premierja Goloba pozvala, naj do torka, 10. septembra, predlaga drugega kandidata.

6. septembra odstopil od kandidature za evropskega komisarja

Vesel je 6. septembra odstopil od kandidature za evropskega komisarja, zatem je vlada 9. septembra za novo kandidatko iz Slovenije predlagala nekdanjo diplomatko Marto Kos. Kot je danes sporočila von der Leyen, bo Kos v novi sestavi Evropske komisije zasedla resor širitve EU, ob tem pa opozorila, da postopek potrjevanja kandidatke v Sloveniji še ni končan.

Vlada mora namreč še pridobiti nezavezujoče mnenje odbora DZ za zadeve EU.

STA, su; Foto: X/ Vlada RS