Padli smo tudi na tej lestvici: “Kaj se dogaja s Slovenijo, me sprašujejo kolegi?”
LJUBLJANA – Slovenija je v najnovejši raziskavi OECD o kreativnem razmišljanju mladih zdrsnila pod povprečje, s komaj 30 točkami, kar nas postavlja v družbo držav, kjer kreativnost očitno še ni dobila pravega mesta na piedestalu. In to od države, ki se je nekoč ponašala z inovacijami, kot so zibelke LIP Bled, znanstveniki, kot je Jožef Stefan, in celo ideja o letalu iz Iga. Kaj se je zgodilo?
Kreativnost: luksuz, ki si ga očitno ne moremo privoščiti
OECD-jev indeks kreativnosti ne meri umetniškega navdiha ali barvanja z olji na platnu. Meri nekaj bolj osnovnega – sposobnost mladih, da probleme rešujejo na sveže načine, združujejo ideje in se prilagajajo nepredvidljivim situacijam. Na kratko: meri, ali je generacija sposobna ustvariti nekaj, kar presega učbenike. Slovenija zaseda mesto pri 30 točkah, zaostaja pa za Češko, Španijo in celo Litvo, državami, ki so včasih hodile po naši sledi.
Tone Kajzer, nekdanji slovenski ambasador, je dogajanje komentiral cinično: “Kako naj pojasnim kolegom iz Estonije, da nas zdaj prehitevajo? Še pred nekaj leti so oni klicali nas za nasvete.” Resnici na ljubo, takšna opazka bolj boli kot pa tolaži (vir: Twitter objava Tone Kajzer, 26. november 2024).
Slovenija 🇸🇮 je padla tudi na lestvici OECD ki razvršča države po kreativnosti oz ustvarjalnosti Smo že daleč pod povprečjem OECD To so tako negativni trendi, da se jih ne da obrniti čez noč Kaj se dogaja s 🇸🇮 me sprašujejo kolegi diplomati iz držav 🇪🇪 🇱🇻 ki so bile za nami? https://t.co/EIVoBFDcSk
— Tone Kajzer (Frm Ambassador) (@TKajzer) November 26, 2024
Primerjava z najboljšimi: Kdo dela prav in zakaj mi ne?
Če pogledamo vodilne države na lestvici – Singapur s 41 točkami, Koreja in Kanada s 38 – hitro opazimo, da tu ne gre za čarovnijo, temveč za sistematične odločitve. Singapur, na primer, kreativnost vključuje v šolski kurikulum od prvega razreda dalje. Otroci tam ne memorizirajo podatkov o rekah Azije, temveč razmišljajo o tem, kako bi zgradili most, ki bi zdržal monsun. Koreja, sicer znana po svoji tekmovalnosti, uspe prepletati visokotehnološke projekte s tradicionalnimi vrednotami. In potem je tu Kanada – država, ki mladim daje toliko svobode, da bi slovenski starši ob tem zavijali z očmi.
Slovenija? Naši mladi še vedno pišejo spis na temo “Moj najljubši letni čas”, namesto da bi razvijali prototip nečesa, kar bi ta letni čas izboljšalo.
Kako smo prišli sem? Ključni problemi
- 1. Rigidni šolski sistem: Slovenski izobraževalni sistem je zvest svoji tradiciji – faktografsko znanje, teorija brez prakse in učni načrti, ki so bolj obremenjeni kot povprečen delavec na gradbišču. Učenci znajo na pamet vseh 20 slovenskih rek, a če bi jih vprašali, kako bi očistili eno izmed njih, bi ostali brez besed.
- 2. Pomanjkanje vlaganj: Kljub relativno visokim proračunom za šolstvo se sredstva redko usmerjajo tja, kjer je najnujneje. Večina slovenskih šol še vedno uporablja zastarelo opremo, učitelji pa so preobremenjeni z administracijo, namesto da bi spodbujali kreativne projekte. Rezultat? Več sivih las kot svetlih idej.
- 3. Kultura strahu pred neuspehom: Slovenija je morda odlična v marsičem, a pri toleriranju napak in eksperimentov se izkaže bolj klavrno. Mlade spodbujamo, da delajo varne izbire, se držijo preverjenih poti in ne izstopajo. In to v svetu, kjer so prav napake pogosto korak do inovacij.
Zakaj bi nas to moralo skrbeti?
Morda se komu zdi, da so lestvice, kot je ta, zgolj številke, vendar imajo realne posledice. Države z višjimi rezultati so tudi bolj inovativne, njihova ekonomija raste hitreje, mladi ostajajo doma, namesto da bi odhajali v tujino. Slovenija pa, kot kaže, te bitke izgublja.
Za primerjavo: Estonija, ki nas je prehitela, je v zadnjih desetih letih prestrukturirala svoj šolski sistem. Učencem omogoča delo na startup projektih že pri 15 letih. Rezultat? Estonija je postala digitalna velesila. Slovenija, na drugi strani, še vedno razpravlja, ali je maturitetni esej res pretežak.
Rešitve: Lahko obrnemo trend?
Za izboljšanje stanja bi Slovenija morala narediti nekaj korenitih sprememb:
- Vključiti več praktičnega pouka: Zakaj bi otroci samo brali o Prešernu, ko pa bi lahko pisali svoje sonete in jih predstavili na delavnicah?
- Odpreti prostor za napake: Če otroci ne bodo nikoli spodleteli, se tudi nikoli ne bodo naučili, kako uspeti.
- Povezati šolo z gospodarstvom: Pustimo teorijo. Povabimo podjetja, da pomagajo soustvarjati kurikulum in mlade pripravijo na resnične izzive.
Vrnitev kreativnosti – misija (ne)mogoče?
Slovenija ima potencial, a ga očitno ne zna izkoristiti. Čeprav bi bil potreben čas za spremembe, jih moramo začeti zdaj – drugače bodo mladi talenti odšli v Singapur ali Kanado, kjer bodo lahko izživeli svojo ustvarjalnost. Kot je zapisal Kajzer: “To se ne bo spremenilo čez noč, a če ne začnemo danes, bo jutri prepozno.” (vir: Twitter objava Tone Kajzer, 26. november 2024).
Viri:
- OECD PISA 2022 Database
- Twitter objava Tone Kajzer, 26. november 2024
- OECD poročilo o kreativnosti, november 2024
Napisal: N. Z.