LJUBLJANA – Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je bila s strani podjetja MIJ d.o.o. obveščena o odpoklicu več serij paštet zaradi mikrobiološke neustreznosti. Težava je nastala zaradi vdora zraka v embalažo, kar lahko vpliva na varnost živila.

Seznam odpoklicanih izdelkov

GOURMET PAŠTETA DIVJI PRAŠIČ, alu lonček, 95 g

• Serije: 06124DP6; 06124DP6,7 (rok uporabe: 01.03.2028)
• Serije: 28424DP3,4; 28424DP3; 28424DP4 (rok uporabe: 10.10.2028)
• Serije: 01124DP5; 01124DP5,6; 01124DP6 (rok uporabe: 11.01.2028)

GOURMET PAŠTETA JELEN, alu lonček, 95 g

• Serije: 06124J8,9; 06124J9; 06124J8,10 (rok uporabe: 01.03.2028)
• Serije: 28524J1; 28524J1,2 (rok uporabe: 11.10.2028)
• Serija: 28524J5 (rok uporabe: 10.10.2028)
• Serije: 01124J3,4; 01124J3; 01124J4 (rok uporabe: 11.01.2028)

GOURMET PAŠTETA KLASIK, alu lonček, 95 g

• Serija: 06124K5 (rok uporabe: 01.03.2028)
• Serije: 28424K1; 28424K1,2; 28424K2 (rok uporabe: 10.10.2028)
• Serije: 01124K1,2; 01124K1; 01124K2 (rok uporabe: 11.01.2028)

Podatki o proizvajalcu in distributerju

Proizvajalec: OSEM d.o.o., Murska Sobota

Distributer: MIJ d.o.o., Grosuplje (trgovska veriga Hofer)

Država porekla: Slovenija

Kaj storiti, če imate ta izdelek doma?

• Paštet ne uživajte!
• Izdelke lahko vrnete v trgovino, kjer ste jih kupili.
• Za dodatne informacije se obrnite na distributerja.

Razlog odpoklica: Zaradi vdora zraka v embalažo lahko pride do mikrobiološke kontaminacije, kar predstavlja tveganje za zdravje potrošnikov.

Preverite embalažo in serijsko številko – če se ujema s katero od zgoraj navedenih, pašteto zavrzite ali vrnite v trgovino.

Vir: Freepik, slika je simbolična.

Pripravil: N. Z.

V svetu, kjer smo vedno bolj pozorni na kakovost hrane, ki jo uživamo, se vsake toliko časa pojavi alarm, ki nas spomni, da previdnost ni nikoli odveč. Tokrat je pod drobnogledom pristojnih služb pristala serija črnih sezamovih semen blagovne znamke HS, ki jih na slovenski trg dobavlja Thai Asian Food Store d.o.o. Gre za 500-gramske vrečke serije 202490568 z rokom uporabe do 3. junija 2026, ki so bile proizvedene v Boliviji in jih je v Evropo distribuiralo nizozemsko podjetje Heuschen Schrouff Oriental Foods Trading B.V. Če jih imate doma, jih nikar ne zaužijte!

Nevidna nevarnost: Kaj so Alternaria toksini in zakaj so škodljivi?

Morda vam ime Alternaria ne pomeni kaj dosti, a ta rod plesni je že desetletja predmet številnih raziskav in zdravstvenih opozoril. Gre za skupino mikroorganizmov, ki uspevajo predvsem na žitih, semenih, sadju in zelenjavi, zlasti v pogojih visoke vlage. Čeprav se jih pogosto da opaziti kot črno-rjave lise na hrani, to ne pomeni, da so vedno vidne s prostim očesom – in tu se skriva past.

Alternaria toksini, ki jih ta plesen proizvaja, spadajo med t. i. mikotoksine, kemične spojine, ki imajo lahko negativen vpliv na zdravje, še posebej pri dolgotrajni izpostavljenosti. Po nekaterih raziskavah lahko povzročijo:

• težave s prebavili (slabost, bruhanje, driska),
• imunske reakcije (preobčutljivost, alergije),
• kronične obremenitve jeter in ledvic, ki lahko ob stalnem uživanju kontaminirane hrane privedejo do resnih zapletov.

Nevarnost ni zgolj teoretična – raziskave Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) so že pred leti opozorile, da so nekateri toksini iz skupine Alternaria genotoksični (lahko vplivajo na dedni material celic) ter kancerogeni. Čeprav je EU postavila stroge meje glede prisotnosti teh snovi v hrani, se še vedno občasno zgodi, da kakšna serija preseže dovoljene vrednosti – kot je primer pri tem odpoklicu.

Kako prepoznati tveganje in ukrepati?

Najprej – preverite embalažo. Če imate doma črna sezamova semena blagovne znamke HS, poglejte serijsko številko. Če se ujema s 202490568, in če rok uporabe kaže na 3. junij 2026, jih ne zaužijte.

Kaj storiti? Izdelek lahko vrnete v trgovino, kjer ste ga kupili, in upravičeni ste do povračila stroškov. Če imate kakršnekoli pomisleke glede svojega zdravja – recimo, če ste izdelek že zaužili in ste občutili prebavne težave ali druge simptome – je priporočljivo, da se posvetujete z zdravnikom.

Zakaj se takšne stvari dogajajo?

To ni prvi tovrstni primer in zagotovo ne zadnji. Vse pogosteje se postavlja vprašanje, ali globalizacija trgovine s hrano povečuje tveganje za tovrstne incidente? Danes živila prepotujejo tisoče kilometrov, preden pridejo na naš krožnik. Črna sezamova semena iz tega odpoklica so prispela iz Bolivije v Evropo, nato na Nizozemsko, nato v Slovenijo – vsak korak v tej verigi pa pomeni novo možnost za napake v nadzoru kakovosti.

Evropska unija sicer predpisuje stroge standarde, a ni vedno mogoče odkriti vseh težav pravočasno. Prav zaradi tega je pomembno, da so potrošniki informirani in pozorni na obvestila o odpoklicih. Čeprav se lahko zdi, da gre za “obrobne” primere, je realnost drugačna: mikotoksini predstavljajo eno največjih kemijskih tveganj v prehranski verigi in lahko ob dolgotrajni izpostavljenosti povzročijo resne zdravstvene težave.

Kako se lahko zaščitite pred tovrstnimi tveganji?

• Redno spremljajte uradne objave UVHVVR o odpoklicih živil.
• Kupujte pri preverjenih prodajalcih in preverite poreklo hrane
• Bodite pozorni na nenavadne vonje, barve ali teksturo pri semenih in žitih – čeprav Alternaria toksini niso vedno vidni, lahko v nekaterih primerih hrana dobi specifičen neprijeten vonj.
• Če imate sum, da je določeno živilo neustrezno, ga ne uživajte – bolje je preventivno zavreči sumljiv izdelek kot tvegati zdravje.

Pripravil: E. K. Vir: UVHVVR, Freepik

V zadnjih letih se vedno več govori o varnosti hrane, ki jo uživamo, vendar so nedavne ugotovitve Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) ponovno dvignile veliko prahu. Ob uvozu sadja v Slovenijo so pristojni odvzeli vzorce pomaranč in zamrznjenih jagod ter ugotovili presežene mejne vrednosti pesticidov. Rezultati analiz so pokazali, da bi se to sadje, če ne bi bilo ustavljeno, lahko znašlo na trgovskih policah in posledično tudi na krožnikih nič hudega slutečih potrošnikov.

Nevarne snovi v sadju iz Egipta

Tokrat sta bili sporni dve pošiljki, obe iz Egipta. Prva, pošiljka pomaranč, je vsebovala nevarno visoke vrednosti pesticida bifenazat, ki se uporablja kot akaricid za zatiranje škodljivih pršic. Čeprav se pogosto uporablja v kmetijstvu, je njegova dovoljena koncentracija v živilih strogo nadzorovana, saj lahko ob preveliki izpostavljenosti povzroči zdravstvene težave – od blagih simptomov, kot so glavobol in slabost, do resnejših učinkov na jetra in živčni sistem pri dolgotrajni izpostavljenosti.

Druga pošiljka, zamrznjene jagode istega izvora, pa je vsebujevala oksamil, insekticid, ki spada v skupino karbamatov in je znan po visoki toksičnosti za ljudi, še posebej za živčni sistem. Čeprav je bila pošiljka jagod s strani pristojnih ocenjena kot varna za uživanje, se ni sprostila v prodajo. A vprašanje ostaja – ali so takšne ocene res dovolj zanesljive?

Zakaj bi nas to moralo skrbeti?

Morda se marsikdo vpraša: “Če so pošiljke ustavili, zakaj bi me to skrbelo?”. Prav to, da smo sploh prišli do točke, ko je bilo treba pošiljke zavrniti, je alarmantno. Dejstvo, da je morala analiza razkriti nepravilnosti, pomeni, da je bilo sadje že na poti na trg. Kaj pa tiste pošiljke, ki niso bile testirane?

Evropska unija sicer postavlja stroga pravila glede uporabe pesticidov, a problem nastane, ko se v trgovskih verigah pojavi sadje, ki je pridelano v državah z manj strogimi regulacijami. Marsikateri pesticid, ki je pri nas že leta prepovedan, se v tujini še vedno uporablja – in čeprav bi morali biti nadzorni mehanizmi zanesljivi, realnost kaže, da se prepogosto izkažejo za pomanjkljive.

Ali lahko zaupanju v uvoženo sadje sploh še verjamemo?

To ni prvi primer, ko so na slovenskem trgu odkrili presežne vrednosti pesticidov v sadju in zelenjavi. Podobni incidenti so se zgodili že v preteklosti, ko so v nekaterih uvoženih izdelkih našli klorpirifos, insekticid, ki je bil v EU zaradi potencialno škodljivih učinkov na otroški razvoj prepovedan že leta 2020.

Toda kako pogosto se to dejansko zgodi in koliko primerov ostane neodkritih? Tovrstne informacije so pogosto skrite v tehničnih poročilih in uradnih zapisnikih, do katerih povprečen potrošnik ne pride. Zato se upravičeno zastavlja vprašanje: koliko takšnih pošiljk gre dejansko skozi in pride v trgovine, ne da bi jih kdo preveril?

Kaj lahko storimo kot potrošniki?

Na koncu smo potrošniki tisti, ki odločamo, kaj bomo kupili in kaj ne. Prvi korak k varnejši prehrani je izbira lokalno pridelanega sadja in zelenjave, kjer so pesticidi pod strožjim nadzorom, nadzor nad kakovostjo pa bolj pregleden. Čeprav se lahko zgodi, da je cena lokalnih izdelkov nekoliko višja, je vprašanje – ali je nekaj evrov razlike vredno tveganja za naše zdravje?

Druga možnost je temeljito pranje in lupljenje sadja, kar sicer ne odstrani vseh pesticidov, vendar lahko vsaj delno zmanjša količino škodljivih snovi, ki jih vnesemo v telo.

Tretji in verjetno najpomembnejši korak pa je večji pritisk javnosti na pristojne institucije, da še dodatno zaostrijo nadzor nad uvoženimi živili. Če potrošniki ne bodo zahtevali transparentnosti, bodo takšni incidenti še naprej ostajali na obrobju pozornosti, dokler se ne bo zgodila resna zdravstvena katastrofa.

Previdnost ni paranoja, ampak nuja

Primer ustavljenih pošiljk pomaranč in jagod je le še en v nizu opozoril, da moramo biti kot potrošniki bolj osveščeni in previdni. Dejstvo, da je bilo tokrat nevarno sadje ustavljeno, je pozitivno, a hkrati moramo pomisliti: koliko podobnih primerov se dogaja v ozadju, ne da bi za njih sploh vedeli?

Hrana, ki jo uživamo, neposredno vpliva na naše zdravje. In čeprav nimamo neposrednega vpliva na to, kaj vse uvozniki prinašajo v državo, imamo moč, da s svojimi nakupnimi odločitvami in zahtevami po večjem nadzoru zaščitimo sebe in svojo družino.

Ne gre zgolj za eno pošiljko pomaranč ali jagod – gre za naše pravice kot potrošnikov. Če se ne bomo zanimali, kaj jemo, bomo slej kot prej postali le še ena statistika v poročilih o zdravstvenih tveganjih.

Pripravil: E. K. Vir: UVHVVR, Freepik

Ko se je v majhni perutninski reji v občini Pesnica pojavil sumljiv pogin kokoši, so sprva vsi mislili, da gre za običajne bolezni ali slabše razmere v reji. A nato je prišla potrditev, ki jo je rejec najmanj pričakoval – atipična kokošja kuga. Bolezen, ki med rejci in veterinarji vzbuja strah, previdnost in hkrati ogromno vprašanj: kako je prišla v rejo, kako hitro se bo širila in predvsem – ali lahko ogrozi tudi druge reje?

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je takoj aktivirala nujne ukrepe. Po potrditvi bolezni so izolirali okuženo območje, določili cone z omejitvami in začeli s postopki nadzora in preprečevanja širjenja.

Katera območja so pod omejitvami?

Državno središče za nadzor bolezni je določilo sedem občin, kjer bodo veljali strogi ukrepi za omejevanje širjenja:

• Pesnica
• Šentilj
• Kungota
• Lenart
• Maribor
• Sveta Ana
• Sveti Jurij v Slovenskih goricah

Rejci na tem območju morajo nemudoma uvesti strožje biovarnostne ukrepe, saj lahko bolezen hitro preskoči iz ene kmetije na drugo.

Kaj sploh je atipična kokošja kuga – in zakaj je tako nevarna?

Čeprav večina ljudi ob omembi kokošje kuge pomisli na klasično ptičjo gripo, gre tu za drugo, a prav tako izjemno nevarno bolezen. Povzroča jo aviarni paramiksovirus serotipa 1 (APMV-1), ki hitro prehaja med kokošmi, drugimi pticami in celo ljudmi preko kontaminiranih površin, opreme, hrane in vode.

Še huje – okužene ptice lahko prenašajo virus, ne da bi kazale očitne simptome, kar pomeni, da se lahko bolezen tiho širi in povzroči ogromne gospodarske izgube, preden jo sploh odkrijemo.

Najpogosteje zbolijo kokoši, a tudi druge vrste perutnine niso imune. Golobi, race in celo nekatere prostoživeče ptice lahko delujejo kot prenašalci, ne da bi sami zboleli – s tem pa postanejo nevidna grožnja za rejce in celotno perutninsko industrijo.

Kako prepoznati okužbo? Ne spreglejte teh znakov!

Če ste rejec in opazite nenavadno obnašanje svoje perutnine, morate biti izjemno pozorni. Atipična kokošja kuga se lahko kaže na različne načine, a ključni simptomi, ki jih ne smete prezreti, so:

• Zmanjšana poraba krme in vode za več kot 5 % – če kokoši naenkrat nočejo jesti ali piti, je nekaj hudo narobe!
• Padec nesnosti jajc za več kot 5 % – zdrave kokoši nesejo jajca po ustaljenem ritmu, nenadni upad pa pomeni alarm!
• Povišan dnevni pogin – do trikrat višji od običajnega – če v enem dnevu pogine več kokoši, kot je pričakovano, nemudoma pokličite veterinarja!
• Neobičajno obnašanje in živčne motnje – kokoši so lahko zmedene, težko stojijo, imajo tresavico ali krče, zavijajo glavo in vrat na nenavadne načine.
• Dihalne težave – kihanje, kašljanje, izcedek iz nosnic, težko dihanje.
• Spremembe v iztrebkih – tekoči, zelenkasto obarvani iztrebki s primesmi krvi.
• Fizične spremembe – otekanje podkožja, povešene peruti, izčrpanost.

Če pri svojih živalih opazite katerega od teh simptomov, je ključno, da TAKOJ pokličete veterinarja in obvestite pristojne službe.

Zakaj je ta bolezen tako problematična?

Čeprav atipična kokošja kuga ne predstavlja neposredne nevarnosti za človeka, je njen ekonomski vpliv uničujoč. Kadar izbruhne v večjih rejah, lahko povzroči množične pogine, prisilno zakolovanje celotne jate in popolno zaprtje gospodarstva na prizadetem območju.

• Zgodnje odkrivanje in takojšnji odziv sta ključnega pomena, saj lahko hitri ukrepi preprečijo širjenje bolezni na druge kmetije.
• Cepljenje perutnine je eno izmed najboljših orodij za zaščito, saj dokazano zmanjša tveganje za izbruh in širjenje bolezni.
• Upoštevanje biovarnostnih ukrepov – razkuževanje opreme, omejevanje stikov med rejami, preprečevanje dostopa divjih ptic – lahko pomeni razliko med varno rejo in popolno katastrofo.

Kaj storiti, če imate perutnino v enem od prizadetih območij?

Če imate perutnino v eni izmed občin, kjer je bila določena zona omejitev, upoštevajte naslednje smernice:

• Izogibajte se stikom s pticami iz drugih rej – ne obiskujte drugih kmetij, ne izposojajte si opreme.
• Omejite gibanje perutnine – poskrbite, da so kokoši in druge ptice zaščitene pred stikom s prostoživečimi pticami.
• Dezinfekcija je obvezna – razkužujte obutev, orodje, vozila, krmilnike in vodo.
• Nujno cepljenje! – če perutnina še ni cepljena, se posvetujte z veterinarjem.
• Bodite pozorni na simptome – hitra reakcija lahko prepreči širjenje okužbe.

Alarm se je sprožil – ne dovolite, da bolezen dobi bitko!

Slovenija se že sooča s ptičjo gripo, zdaj pa je tu še atipična kokošja kuga. Vsak rejec nosi del odgovornosti, da bolezen ne postane še večji problem. Če se hitro odzovemo, lahko preprečimo katastrofo, ki bi lahko uničila številne reje, povečala cene perutnine in prizadela celotno prehransko verigo.

Pripravil: E. K. Vir: UVHVVR, Freepik

Če ste v zadnjem času med sprehodom po trgovini naleteli na obvestilo o odpoklicu živil, niste edini. Leto 2024 je prineslo rekorden porast odpoklicev živil v Sloveniji – kar 259 izdelkov je bilo umaknjenih s trgovskih polic, kar je skoraj dvakrat več kot v preteklih letih. Je to znak, da je hrana vse manj varna, ali gre zgolj za posledico strožjega nadzora? Oglejmo si ozadje tega nenavadnega trenda.

Številke ne lažejo: zakaj tako drastičen porast?

Število odpoklicev v Sloveniji je skozi leta nihalo, a nikoli ni doseglo tako vrtoglavih številk. Za primerjavo: leta 2020 je bilo odpoklicanih 106 izdelkov, leta 2021 135, leto kasneje 124, leta 2023 pa 133. Potem pa je prišel 2024 in število je poskočilo na neverjetnih 259.

Zakaj takšna eksplozija? Urad za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) pojasnjuje, da se razlog skriva v spremenjenem načinu obveščanja potrošnikov. Od oktobra 2023 naprej ne objavljajo več samo nevarnih živil, temveč tudi neskladne izdelke, ki morda niso neposredno nevarni, a ne izpolnjujejo vseh predpisanih standardov.

Čeprav je nov način obveščanja večini potrošnikov v korist, se vseeno pojavlja vprašanje: ali je bila hrana v preteklosti enako problematična, pa smo za to preprosto manj pogosto izvedeli?

Od jajc do čevapčičev – kaj vse je letelo s polic?

Če mislite, da so bila odpoklicana samo eksotična živila, ki jih kupijo le redki, se motite. Jajca, ajdova moka, fige, kokakola, sarajevski čevapčiči – seznam izdelkov je presenetljivo širok. Med najodmevnejšimi je bil odpoklic vseh jajc s kmetije Kaučič, saj so jih zavajajoče označili kot ekološka, čeprav to ni držalo.

Najpogostejši razlogi za odpoklice so:

• Salmonela in listerija – bakterije, ki lahko povzročijo hude zdravstvene težave,
• Težke kovine – svinec, kadmij, arzen, ki se lahko kopičijo v telesu,
• Pesticidi – pogosto odkriti ostanki klorpirifosa in drugih nevarnih snovi,
• Plastični in kovinski delci – včasih zaradi proizvodnih napak v hrani končajo celo drobni delci plastike ali kovine.

Kaj je največja ironija? Veliko odpoklicanih izdelkov je bilo že prodanih in pojednih, preden so jih umaknili!

Kako slovenski potrošniki reagirajo? Presenetljivo sproščeno!

Raziskava je pokazala, da se Slovenci odpoklicev večinoma ne bojijo. 41 % ljudi se s tem sploh ne obremenjuje, medtem ko 43 % aktivno spremlja novice o odpoklicih, še posebej ženske. Med tistimi, ki so seznanjeni s problemom, jih 19 % izdelek vrne v trgovino, 24 % ga preprosto zavrže, preostali pa se odločijo, da bodo tveganje ignorirali.

A vprašajmo se – ali je res dovolj, da odpoklice spremljamo zgolj občasno? Vsakdo bi moral preverjati, kaj se znajde v njegovem hladilniku.

Smo na pragu prehranske krize ali v obdobju večje transparentnosti?

Dva možna scenarija:

1. Hrana je resnično vedno bolj kontaminirana, saj globalna proizvodnja teži k čim večji učinkovitosti na račun kakovosti.
2. Imamo strožje kontrole in boljše obveščanje, zato zdaj zgolj vidimo probleme, ki so bili v preteklosti skriti.

V vsakem primeru je jasno: kupci moramo biti bolj pozorni kot kadarkoli prej. Velika podjetja pogosto izkoristijo sivo cono zakonodaje, zato ni odveč preveriti porekla izdelkov in spremljati obvestil UVHVVR.

Ker se lahko kontaminirana hrana znajde v kateremkoli gospodinjstvu, bi lahko rekli: “Kar ne vemo, nas lahko resnično boli!”

Kako lahko sami poskrbimo za večjo varnost?

• Redno preverjajte sezname odpoklicev, ki jih objavlja UVHVVR in Zveza potrošnikov Slovenije.
• Bodite pozorni na sumljive vonje, barve in teksture hrane.
• Izbirajte lokalne proizvajalce, ki jih poznate in jim zaupate.
• Ne zanemarjajte odpoklicev! Če je izdelek na seznamu, ga vrnite ali zavrzite.

Trgovine so sicer dolžne odpoklicane izdelke odstraniti s polic, a nikoli ne moremo biti 100 % prepričani, da se to tudi dejansko zgodi pravočasno.

Večji nadzor ali večja panika?

Leto 2024 je v Slovenijo prineslo rekordno število odpoklicev živil, kar je dvignilo številna vprašanja. Ali je bila hrana vedno tako tvegana ali pa smo zdaj samo bolje obveščeni? Dejstvo je, da bo pozornost potrošnikov ključna – tisti, ki bodo spremljali odpoklice, brali deklaracije in izbirali kakovostne izdelke, bodo vedno korak pred tveganjem.

Čeprav živimo v času nenehnih opozoril in obvestil, je ena stvar zagotovo resnična – zaupanje v hrano, ki jo zaužijemo, nikoli ne sme biti samoumevno!

Napisal: E. K.

Vir: UVHVVR, Freepik

Ko smo mislili, da je največja grožnja rejcem perutnine že dobro znana ptičja gripa, je severovzhod Slovenije doletela nova težava – atipična kokošja kuga. Ta zelo nalezljiva bolezen, ki prizadene perutnino in ptice v ujetništvu, je bila potrjena v dvoriščni reji 14 kokoši na območju Mestne občine Murska Sobota. Je to zgolj izoliran primer ali znak večje težave, ki preti regiji?

Atipična kokošja kuga: Kako nevarna je?

Atipična kokošja kuga je virusna bolezen, ki jo povzroča virulentni sev aviarnega paramiksovirusa tipa 1 (APMV-1). Med strokovnjaki je znana po tem, da lahko povzroči katastrofalne posledice v perutninskih jatah, saj okužba pogosto vodi do visokega pogina – v nekaterih primerih lahko ta doseže tudi 100 odstotkov okuženih živali.

Bolezen je zahrbtna. Okužene živali lahko virus prenašajo že, preden razvijejo očitne klinične znake, kar pomeni, da se virus lahko hitro in neopazno širi. Okužene kokoši izločajo virus preko dihal, oči, iztrebkov in celo jajčnih lupin, zaradi česar je tveganje prenosa izjemno visoko.

Kako se bolezen širi in zakaj je težava tako velika?

Bolezen se širi z neverjetno hitrostjo in na različne načine. Med najpogostejšimi prenašalci so:

• Premiki živih ptic, bodisi prostoživečih bodisi perutnine v kletkah.
• Kontaminirana oprema in oblačila rejcev, ki prehajajo med različnimi rejami.
• Onesnažena voda in krma, kar lahko vodi do masovnih okužb znotraj ene jate.
• Perutninski proizvodi, kot so jajca, ki so pogosto kontaminirana na površini lupine.

Posebna nevarnost je, da se lahko virus prenese tudi z divjimi pticami, kar otežuje popolno preprečevanje širjenja bolezni. Zato je Pomurje, regija z gosto mrežo rej perutnine in visoko prisotnostjo prostoživečih ptic, še posebej ranljivo.

Simptomi, ki jih morate prepoznati

UVHVVR opozarja vse rejce perutnine in ptic v ujetništvu, naj bodo pozorni na naslednje znake:

• Zmanjšana poraba krme in vode za več kot 5 %, kar je pogosto prvi znak težave.
• Padec nesnosti za več kot 5 %, kar neposredno vpliva na ekonomsko učinkovitost reje.
• Nenaden porast pogina, ki je več kot trikrat višji od pričakovanega.
• Klinični znaki, kot so ravnodušnost, nasršenost perja, zmanjšano oglašanje, kihanje, kašljanje, izcedek iz nosnic in otekanje tkiv.
• Zeleno obarvani tekoči iztrebki, včasih s primesjo krvi.
• Živčne motnje, kot so tresenje glave, krči ali nekoordinirano gibanje.

Ukrepanje in cepljenje: Edina rešitev za preprečitev širjenja

Za omejitev širjenja bolezni so ključni biovarnostni ukrepi in dosledno izvajanje programov cepljenja. UVHVVR opozarja rejce, da brez takojšnjih in ustreznih ukrepov obstaja tveganje za širjenje bolezni v druge reje, kar bi lahko povzročilo obsežno gospodarsko škodo. Cepiva proti kokošji kugi so na voljo in dokazano zmanjšujejo širjenje virusa, čeprav popolne zaščite ne zagotavljajo.

Preprečevanje vključuje tudi:

• Omejevanje stika med živalmi in ljudmi, ki prehajajo iz ene reje v drugo.
• Redno razkuževanje opreme, oblačil in vozil.
• Omejevanje premikov živali med rejami.

Zakaj ravno Pomurje?

Severovzhodni del Slovenije, kjer se nahaja Pomurje, je znan po visoki koncentraciji rej perutnine. Hkrati pa bližina meje pomeni, da so premiki živih ptic in perutninskih proizvodov iz drugih držav pogostejši, kar dodatno povečuje tveganje za vnos bolezni. Poleg tega ima regija veliko prostoživečih ptic, ki lahko virus prenašajo, kar otežuje nadzor nad širjenjem bolezni.

Kaj to pomeni za potrošnike?

Za potrošnike trenutno ni neposrednega tveganja, saj kokošja kuga ni bolezen, ki bi predstavljala nevarnost za ljudi. Varnost hrane ostaja visoka, vendar morajo rejci zagotoviti, da okužene ptice ali jajca ne pridejo v prehransko verigo.

Napisal: E. K.

Vir: UVHVVR, Freepik

Pesticidi v sadju in zelenjavi so že dolgo ena najbolj vročih tem v javnem zdravju, vendar nedavni testi in analize kažejo na precej zaskrbljujoče ugotovitve. Skupina neodvisnih strokovnjakov je izvedla preizkuse vzorcev sadja in zelenjave iz različnih trgovin, rezultat pa je presenetil mnoge – številni pridelki, tudi tisti, ki jih pogosto najdemo v naših vsakodnevnih nakupih, vsebujejo visoke količine rakotvornih pesticidov. In kaj to pomeni za nas, slovenske potrošnike? Kakšno je stanje v Sloveniji, kjer smo lahko nekoliko bolj mirni zaradi stroge evropske zakonodaje, vendar tudi tukaj niso vse zgodbe brez pomislekov.

Pesticidi v sadju in zelenjavi: Katera živila so najbolj ogrožena?

Podatki britanskih raziskovalcev so postregli z alarmantnimi številkami – večina agrumov, ki jih zaužijemo, je kontaminirana z prekomernimi količinami pesticidov. Poročilo je pokazalo, da so skoraj vse mandarinske lupine vsebovale več kot 40 različnih pesticidov, od tega tudi rakotvorne snovi. Pomaranče in limone niso nič boljše, saj je bilo kar 95 odstotkov testiranih pomaranč ter 89 odstotkov limon okuženih s pesticidi, ki lahko škodujejo zdravju, še posebej pri dolgotrajni izpostavljenosti. Ob tem je treba poudariti, da so grozdje in hruške prav tako med najbolj izpostavljenimi pridelki, saj kar 87 odstotkov grozdja in 81 odstotkov hrušk vsebuje pesticide. Na seznamu sledijo stročnice, kot so leča in čičerika, ki so še vedno precej obremenjene s pesticidi, čeprav nekoliko manj kot sadje.

A kako to izgleda pri nas? Ali so slovenskemu trgu dejansko izpostavljeni isti tveganji kot v drugih evropskih državah?

Stanje v Sloveniji: Kako nas zaščitijo pred pesticidi?

Na srečo se Slovenija, v okviru evropske zakonodaje, trudi za zagotavljanje visokih standardov varnosti v zvezi s pesticidi. Kot so pojasnili strokovnjaki z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), so v preteklem letu testirali več kot 1300 vzorcev uvoženih živil, pri čemer so le pri 4 odstotkih vzorcev odkrili presežene mejne vrednosti pesticidov. Kar 53 vzorcev je bilo umaknjenih še pred vstopom na prodajne police, kar pomeni, da potrošniki niso bili izpostavljeni tveganju.

Seveda pa ni vse tako preprosto. Pesticidi v agrumih – pomarančah, mandarinih in limonah – so še vedno ena največjih skrbnosti pri nas. Toda strokovnjaki poudarjajo, da je v zadnjem času število takih primerov upadlo, kar kaže na boljši nadzor nad tem področjem. Zakaj se to dogaja? Evropska zakonodaja se namreč nenehno zaostruje, saj se z raziskavami dokazujejo škodljive posledice nekaterih pesticidov na zdravje ljudi. Za razliko od tretjih držav, kjer zakonodaja ni tako stroga, evropski trg natančno spremlja vsebnost fitofarmacevtskih sredstev v pridelkih, kar pripomore k večji varnosti za potrošnike.

Kako lahko zaščitimo svoje zdravje?

Ob tolikšni količini pesticidov v hrani se marsikdo vpraša, kako se zaščititi pred njihovimi negativnimi učinki. Pranje sadja in zelenjave je nujno, vendar tega ni dovolj, če ne upoštevamo še dodatnih varnostnih ukrepov. Če sadje in zelenjavo prihajata iz tretjih držav, kjer so predpisi morda nekoliko bolj ohlapni, je priporočljivo, da jih najprej temeljito operemo, lahko pa jih tudi namočimo v vodo s sodo bikarbono, saj ta snov pomaga pri odstranjevanju pesticidov. Če pa gre za pridelke, ki jih lahko olupljemo, to tudi storite – še posebej pri sadju z užitno lupino, kot so jabolka, hruške ali grozdje.

In kaj pa termična obdelava? Veliko ljudi misli, da bo s kuhanjem ali pečenjem pesticidi uničeni. To je le deloma res, saj pesticidi razpadajo hitreje pri višjih temperaturah, vendar pa lahko razgradni produkti, ki nastanejo ob tem procesu, predstavljajo dodatno tveganje za zdravje. Zato se priporoča previdnost – termična obdelava sicer pomaga, vendar pesticidi niso vedno popolnoma odstranjeni.

Pesticidi in njihov vpliv na zdravje: Zakaj moramo biti pozorni?

Učinki pesticidov na zdravje so še vedno predmet številnih raziskav, vendar so že zdaj znani nekateri ključni učinki. Kancerogenost, vpliv na plodnost, pa tudi nevrološki in endokrini učinki so le nekatere posledice, povezane z dolgotrajno izpostavljenostjo pesticidom. Čeprav se v Evropski uniji vsakodnevno izvaja strog nadzor, pa to ne pomeni, da smo popolnoma zaščiteni pred tem tveganjem. Zaradi tega je še vedno izredno pomembno, da kot potrošniki ostanemo osveščeni in sprejemamo ukrepe za zaščito svojega zdravja.

Kako bomo ravnali v prihodnosti?

Vsekakor je treba pohvaliti slovenski nadzor nad varnostjo hrane, vendar se moramo zavedati, da kljub strogi zakonodaji in naprednim postopkom preverjanja, nismo povsem zaščiteni pred nevarnostmi, ki jih lahko prinesejo pesticidi v hrani. Evropska zakonodaja je brez dvoma pripomogla k večji varnosti, vendar pa se ne smemo zanašati zgolj na državni nadzor. Ključnega pomena je, da vsak potrošnik poskrbi za temeljito čiščenje in obdelavo hrane, da bi zmanjšal tveganje za zdravje. V prihodnje bo zagotovo potrebna še večja osveščenost o tem, kako se lahko zaščitimo pred nevarnimi kemikalijami, ki jih najdemo v vsakdanjih živilih.

Napisal: E. K.

Vir: UVHVVR