Veste, kaj storiti v primeru zdrsa vozila? Upoštevajte te ključne manevre in vse bo v redu

Zimske razmere so prava preizkušnja za voznike – od poledice na senčnih legah do zasneženih avtocest. Prava priprava in prilagoditev vožnje nista le priporočljivi, ampak življenjskega pomena. Kako se lahko izognemo najpogostejšim napakam in zagotovimo, da bomo varno prispeli na cilj? Poglobimo se v ključne vidike zimske vožnje.

Različna stanja vozišč pozimi

Ko zapade sneg ali se cesta spremeni v ledeno ploščo, ne gre le za običajne ovire. Ali ste vedeli, da je vozišče na mostovih in viaduktih pogosto za več stopinj hladnejše kot na odprtih cestah? Ta podatek je morda nepomemben v teoriji, a lahko pomeni razliko med zdrsom in varnim zaviranjem.

  • Poledica – nevidni sovražnik: Vsi poznamo trenutek, ko nas zdrs prestraši – srce poskoči, roke zgrabijo volan, noga išče oporo na pedalu. Poledica se pogosto pojavlja na mestih, kjer je najmanj pričakujemo: na senčnih legah, pod drevesnimi krošnjami, na nepokritih nadvozih. V Sloveniji je pozimi povprečno 30 dni z nevarnimi poledenelimi cestami. Ključno je, da vozniki ne pozabijo na vpliv hitrosti – zavorna pot na poledeneli površini se lahko poveča kar za osemkrat!
  • Sneg in snežna brozga – past, ki jo podcenjujemo: Na videz nedolžne snežne kolesnice lahko povzročijo zdrs, ko vozilo prehaja med prometnimi pasovi. Predstavljajte si avtocesto pri Trojanah, kjer se razmere v hipu spreminjajo. Tu je ključno ohraniti umirjenost in previdno premikati volan – sunkoviti gibi so lahko usodni.
  • Bleščanje zaradi zimskega sonca: Ste kdaj opazili, kako močno je lahko sonce, ko se odbija od snega? Obiskovalci visokogorskih območij, kot sta Kranjska Gora ali Pokljuka, vedo, kako neizprosno je lahko. Zato so čista stekla in kakovostna sončna očala nujni pripomočki za voznike, ki želijo varno premagovati ovire.

Priprava vozila na zimo

Morda se zdi, da je priprava vozila na zimske razmere preprosta formalnost, a realnost je drugačna. Kolikokrat smo že videli vozila, s katerih med vožnjo padajo kosi ledu ali snega? Ne gre le za malomarnost, ampak za kršitev zakonodaje, ki lahko ogrozi življenja drugih udeležencev v prometu.

  • Zimske pnevmatike – prva obrambna linija: Ne podcenjujte pomena globine profila. Čeprav zakonodaja zahteva le 3 mm, strokovnjaki priporočajo vsaj 4 mm. Statistike kažejo, da je pri globini pod 4 mm nevarnost zdrsa na mokri ali poledeneli cesti kar 40 % višja.
  • Elektronski sistemi za pomoč vozniku: ESP, ABS, TCS – te kratic se ne spomnimo, dokler jih ne potrebujemo. Ali ste vedeli, da sistem ESP ne more preprečiti zdrsa, če hitrost ni prilagojena? Pogosta zmota voznikov je, da se preveč zanašajo na tehnologijo, namesto da bi prilagodili svojo vožnjo.

Prilagoditev vožnje zimskim razmeram

Razmere na cestah so pozimi nepredvidljive – a prav to je trenutek, ko morajo vozniki pokazati svojo izkušenost in trezno glavo. Kako vozite, ko vas na zasneženi cesti prehiti samozavestni voznik, ki ignorira opozorila o zmanjšanju hitrosti? Vaša najboljša odločitev: ignorirajte njegov slog in se osredotočite na svojo varnost.

  • Povečanje varnostne razdalje: Če je običajna razdalja med vozili približno dve sekundi, mora ta pozimi znašati vsaj štiri do pet sekund. Zakaj? Na poledeneli cesti lahko avto, ki vozi s hitrostjo 50 km/h, potrebuje več kot 100 metrov za popolno ustavitev.
  • Nežnost pri zaviranju in manevriranju: Sunkoviti gibi, hitenje in panika so najpogostejši vzroki za zdrs. Na zasneženem vozišču, na primer pri prehitevanju, morajo biti premiki volana postopni in z občutkom.

Kaj storiti v primeru zdrsa?

Vsak voznik se vsaj enkrat v življenju sreča s situacijo, ko vozilo nenadoma izgubi oprijem. Panika je razumljiva, a lahko povzroči še večjo škodo. Ste vedeli, da lahko nenadno zaviranje na poledeni površini povzroči celo vrtenje vozila?

  • Pri podkrmarjenju (zdrsu prednje osi): Pritisnite sklopko, popustite plin in rahlo korigirajte volan v želeno smer.
  • Pri prekrmarjenju (zdrsu zadnje osi): Nežno dodajte plin in z volanom skušajte poravnati vozilo.

Varnost je na prvem mestu

Zima na cestah ni čas za dokaze o vozniških sposobnostih, temveč čas za premišljenost, zbranost in spoštovanje narave. Ko se odpravljate na pot, se vprašajte: Je ta vožnja res nujna? Če ni, ostanite doma. Če je, upoštevajte zgoraj opisane nasvete – lahko rešijo življenje, vaše ali nekoga drugega.

Vir: Agencija za varnost prometa, www

Napisal: N. Z.

Petek je zadnji dan za zimske pnevmatike: Ste že pripravili vozilo?

S 15. novembrom se v Sloveniji uradno pričenja obdobje, ko morajo biti vsa vozila opremljena z ustrezno zimsko opremo. To obdobje traja do 15. marca naslednjega leta in je zakonsko predpisano za zagotavljanje varnosti v prometu med zimskimi razmerami.

Zakonske zahteve glede zimske opreme

Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da morajo biti motorna in priklopna vozila med 15. novembrom in 15. marcem opremljena s predpisano zimsko opremo. Ta obveznost velja tudi izven tega obdobja, kadar nastopijo zimske razmere, kot so zasneženo, zaledenelo ali poledeno vozišče.

Kaj šteje kot zimska oprema?

Za vozila do skupne mase 3,5 tone zimska oprema vključuje:

  • Zimske pnevmatike na vseh kolesih z minimalno globino profila 3 mm.
  • Letne pnevmatike z minimalno globino profila 3 mm in ustrezno velike snežne verige v prtljažniku, ki jih je treba namestiti ob zimskih razmerah.

Pomembno je, da so vse štiri pnevmatike enake po velikosti, vrsti in zgradbi.

Preverjanje stanja pnevmatik

Pred začetkom zimskega obdobja je ključno preveriti stanje pnevmatik:

  • Globina profila: Minimalna globina profila za zimske pnevmatike je 3 mm. To lahko enostavno preverite s kovancem za en ali dva evra; zlati rob na kovancu je širok 3 mm.
  • Starost pnevmatik: Sčasoma pnevmatike izgubijo elastičnost, kar vpliva na oprijem in varnost. Priporočljivo je, da pnevmatike, starejše od 10 let, zamenjate. Datum izdelave je označen na bočnici pnevmatike s štirimestno številko (npr. 2224 pomeni 22. teden leta 2024).
  • Tlak v pnevmatikah: Pravilno napolnjene pnevmatike zagotavljajo optimalen oprijem in zmanjšujejo obrabo. Tlak preverjajte vsaj enkrat mesečno.

Celoletne pnevmatike: Da ali ne?

Celoletne pnevmatike (oznaka All Season) postajajo vse bolj priljubljene. Čeprav imajo oznako M+S in formalno ustrezajo zakonskim zahtevam, so kompromis med letnimi in zimskimi pnevmatikami. Primerne so za voznike, ki prevozijo manj kilometrov in se večinoma vozijo v urbanih območjih. Vendar pa v ekstremnih zimskih razmerah ne zagotavljajo enakega oprijema kot specializirane zimske pnevmatike.

Dodatni nasveti za varno vožnjo pozimi

Poleg ustreznih pnevmatik poskrbite še za:

  • Brezhibno delovanje zavor: Redno preverjajte nivo zavorne tekočine in stanje zavornih oblog.
  • Delovanje svetlobnih naprav: Prepričajte se, da vse luči delujejo pravilno, saj je vidljivost pozimi pogosto zmanjšana.
  • Oprema vozila: V vozilu imejte metlico in strgalo za čiščenje stekel, odejo ter dovolj tekočine za čiščenje vetrobranskega stekla, ki ne zmrzuje.

Kazni za neupoštevanje predpisov

Če vas policisti ustavijo in ugotovijo, da vaše vozilo nima ustrezne zimske opreme, vas lahko doleti kazen 40 evrov. Enaka kazen je zagrožena, če po cestah, kjer so obvezne snežne verige, vozite brez njih. 200 evrov kazni je predvidenih za voznike, ki svojega vozila ne očistijo snega in ledu. Še sto evrov več pa za tiste, ki ne upoštevajo prometne signalizacije, ki v zimskih razmerah prepoveduje ali omejuje promet. Če s tem početjem ovirate promet, pa se zagrožena globa povzpne na 500 evrov, k temu pa je treba prišteti še pet kazenskih točk. Po žepu pa vas lahko dodatno in to močno udari še odstranjevanje avtomobila s ceste.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

Številni vozniki danes naredili usodno napako – ste tudi vi med njimi?

Danes dopoldne so številni vozniki na slovenskih cestah pozabili na osnovna pravila varne vožnje v megli, kar je povzročilo nevarne situacije in ogrozilo varnost vseh udeležencev v prometu.

Poziv Prometno-informacijskega centra

Prometno-informacijski center je zaradi slabih vremenskih razmer pozval vse voznike: “Voznike pozivamo, da prižgejo vse štiri luči zaradi boljše vidljivosti.” Kljub temu so mnogi vozniki ignorirali ta nasvet in se vozili brez ustrezne osvetlitve, kar je zmanjšalo njihovo vidnost in povečalo tveganje za nesreče.

Neustrezna uporaba luči

Mnogi vozniki, zlasti tisti z vozili, opremljenimi z avtomatskim preklopom med dnevnimi in zasenčenimi lučmi, so se v gosti megli vozili le z dnevnimi lučmi. To pomeni, da so bili od spredaj in še posebej od zadaj zelo slabo vidni. Pomembno je poudariti, da je za varno vožnjo v celoti odgovoren voznik, ne pa tehnologija v vozilu.

Nevarne hitrosti v megli

Poleg neustrezne osvetlitve so nekateri vozniki v megli vozili s hitrostmi, ki so precej presegale 100 kilometrov na uro. Takšno ravnanje je izjemno nevarno, saj megla zmanjšuje vidljivost in podaljšuje reakcijski čas.

Pravila varne vožnje v megli

Za varno vožnjo v megli je ključnega pomena prilagoditev hitrosti in uporaba ustrezne osvetlitve. Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da se ob zmanjšani vidljivosti uporabljajo zasenčeni žarometi ali meglenke ali kombinacija teh žarometov. Uporaba meglenk je dovoljena le, kadar je vidljivost manjša od 50 metrov ali kadar meglenke delujejo v funkciji prilagodljivih žarometov. Uporaba zadnjih meglenk ni dovoljena na vozilu, za katerim vozi na majhni razdalji drugo vozilo, na primer v koloni vozil.

Prilagoditev hitrosti glede na vidljivost

Pravilo je, da ob vidljivosti do 50 metrov ne vozite s hitrostjo, večjo od 50 km/h, pri vidljivosti do 100 metrov je treba voziti s hitrostjo do 80 km/h in pri vidljivosti do 150 metrov s hitrostjo do 100 km/h. To so meje, pri katerih se lahko še ustavite varno.

Varnostna razdalja in uporaba meglenk

Pri vožnji v koloni je nujno upoštevati varnostno razdaljo. Vozilo pred seboj poskušajte držati na takšni razdalji, da še vidite zadnje luči vozila, ki mu sledite. Upoštevajte, da so za vami tudi druga vozila, zato naglo zaviranje, spreminjanje smeri in nepotrebno prehitevanje odmislite. Uporaba zadnje meglenke je dovoljena le, ko vidljivost pade pod 50 metrov. Tudi prednji meglenki uporabljajte le v gosti megli. Meglenke niso namenjene temu, da je avtomobil bolje videti, pač pa da vi bolje vidite cesto in da ste bolje opaženi. Ne uporabljajte dolgih luči, še posebno ponoči, ker boste s tem zaslepili nasproti vozečega.

Napisal: E. K.

Vir: www

Foto: Shutterstock