Je z Ano Praznik res konec?

Ana Praznik, priljubljena slovenska voditeljica in nekdanja članica skupine Bepop, je ponovno tarča spletnih prevarantov, ki zlorabljajo njeno ime in podobo. Tokrat so šli goljufi še korak dlje – na družbenih omrežjih kroži lažen oglas, ki trdi, da je »z njo konec«. A kaj se pravzaprav dogaja in zakaj so prav Ana in druge znane osebnosti tako pogost cilj teh manipulacij?

Kako deluje prevara?

Lažni oglasi, ki zlorabljajo ime Ane Praznik, se pojavljajo predvsem na platformah, kot je Facebook. Na prvi pogled delujejo kot članki priznanih slovenskih medijev – uporabljajo njihove logotipe in obliko spletnih strani. Ko uporabnik klikne na oglas, ga preusmeri na ponarejeno stran, ki vsebuje izmišljene zgodbe o Aninih domnevnih finančnih težavah ali uspehih. Cilj teh strani je prepričati uporabnike, da investirajo v domnevno zanesljive kriptovalutne platforme, ki naj bi obljubljale hiter zaslužek.

A resničnost je precej bolj kruta. Namesto obljubljenega zaslužka uporabniki pogosto izgubijo prihranke ali postanejo žrtve kraje osebnih podatkov. “Nikar ne nasedajte tem prevaram, saj so namenjene izključno pridobivanju vašega denarja,” opozarja Ana.

Zakaj prav Ana Praznik?

Zloraba javnih osebnosti za spletne prevare ni nič novega. Ana Praznik je zaradi svoje prepoznavnosti in ugleda pogosto tarča goljufov, ki izkoriščajo njeno priljubljenost za vzbujanje zaupanja pri nič hudega slutečih uporabnikih. Kot javna osebnost je že večkrat opozorila, da gre za manipulacije in da sama nima nikakršne povezave s tovrstnimi oglasi.

Podobne prevare so bile v preteklosti povezane tudi z drugimi znanimi Slovenci, kar kaže na širši problem spletnih goljufij, ki ciljajo na javne osebnosti, da dosežejo širše občinstvo.

Preprosto, a učinkovito orožje prevarantov

Kako je mogoče, da takšne prevare še vedno delujejo? Ena izmed glavnih taktik goljufov je vzbuditi močna čustva – strah, zanimanje ali pohlep. Lažne novice o domnevnih škandalih ali finančnih uspehih delujejo kot kljuka, ki uporabnika pripravi do tega, da klikne na povezavo. Tudi oblikovno so te strani pogosto zelo prepričljive, kar mnoge zavaja, da gre za resnične informacije.

Goljufof običajno delujejo iz tujine, kar otežuje pravno preganjanje, še posebej, če uporabniki sami ne prijavijo incidenta. Čeprav so opozorila na družbenih omrežjih pogosta, je zavedanje o tovrstnih prevarah med uporabniki še vedno nizko.

Napisal: E. K.

Vir: TočnoTo