Vreme v prihodnjih dneh prinaša vrnitev megle, enega tistih zimskih pojavov, ki je hkrati slikovit in neprijeten. Megla, ki se bo ponekod po nižinah pojavljala predvsem zjutraj in dopoldne, prinaša s seboj ohladitev in ovire v prometu. Kako se nanjo pripraviti in kaj pomeni za vsakdanje življenje?

Jutra v znamenju megle in nizkih temperatur

Meteorologi napovedujejo pretežno jasno vreme, vendar z ledeno mrzlimi jutri, ponekod tudi z gosto meglo. Na Primorskem bo še vedno pihala šibka burja, ki bo v kombinaciji s sončnimi žarki ustvarjala milejše pogoje, saj bodo dnevne temperature tam dosegle do 15 °C. Drugje po državi bo hladneje – dnevne temperature bodo od 3 do 8 °C, nočne pa se bodo ponekod spustile globoko pod ničlo, tudi do -8 °C.

Pri tem velja opozoriti na vpliv meglenih juter, ki so značilna za nizine okoli Ljubljane, Celja in drugih kotlin. V zimskih mesecih lahko megla vztraja tudi do poldneva, kar dodatno podaljša občutek mraza. Prometni strokovnjaki že opozarjajo na previdnost v teh razmerah.

Previdnost na cestah – megla kot tih, a nevaren spremljevalec

Megla je eden tistih vremenskih pojavov, ki voznikom hitro povzroči nelagodje. Zmanjšana vidljivost, še posebej v kombinaciji s poledico, zahteva posebno pozornost. Po podatkih prometne statistike se v meglenih razmerah število prometnih nesreč občutno poveča, predvsem zaradi neupoštevanja varnostne razdalje ali prehitre vožnje.

“Vožnja v megli zahteva popolno osredotočenost,” opozarjajo pri Agenciji za varnost v prometu. Uporaba dolgih luči v megli je pogosto kontraproduktivna, saj se svetloba odbija nazaj proti vozniku in dodatno zmanjšuje vidljivost. “Prava izbira so zasenčene luči in meglenke, ki omogočajo boljšo osvetlitev vozišča,” svetujejo strokovnjaki.

Priporočljivo je tudi, da vozniki upočasnijo vožnjo – na razdalji, kjer v običajnih razmerah vozimo 90 km/h, je v megli varneje voziti s hitrostjo okoli 50 km/h. Prav tako je ključno ohranjati zadostno varnostno razdaljo, saj megla zmanjša reakcijski čas.

Megla in vsakdanje življenje

Megla ne vpliva le na promet, temveč tudi na zdravje in počutje ljudi. V mestnih območjih lahko gostejša megla povzroči povečanje koncentracije škodljivih delcev v zraku, saj zmanjša naravno kroženje zraka. Onesnaženje je najbolj opazno v jutranjih urah, ko so delci PM10 zaradi kurjenja in prometa najgostejši.

Prebivalcem mest, kot sta Ljubljana in Maribor, svetujejo, da v obdobjih megle omejijo telesno aktivnost na prostem, zlasti starejši ljudje, otroci in tisti z dihalnimi težavami. “Megla je tiha spremljevalka zime, a lahko bistveno poslabša kakovost zraka,” opozarja Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Vpliv na prometno infrastrukturo

Čeprav je megla za mnoge le vremenski pojav, prinaša specifične izzive tudi za prometno infrastrukturo. Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana je ob meglenih jutrih pogosto primorano zamujati z vzleti ali preusmeriti prihajajoče lete na druga letališča. Na železniških progah pa lahko megla povzroči zamude zaradi zmanjšane vidljivosti in previdnostnih ukrepov.

Kaj lahko pričakujemo po novem letu?

V prihodnjem tednu bo megla morda začasno izginila, saj se nad Slovenijo pričakuje vpliv visokega zračnega tlaka. Vendar pa sredi tedna, okoli novega leta, obstaja možnost spremembe vremena zaradi ciklona iznad Atlantika. Takrat bi se lahko verjetnost za padavine povečala, vendar podrobnosti še niso jasne.

Do takrat pa velja biti pripravljen. Ne glede na to, ali megla vpliva na vožnjo, zdravje ali preprosto vzdušje dneva, ostaja del zime, ki ga moramo sprejeti – s previdnostjo in kančkom potrpežljivosti.

Napisal: E. K.

Vir: Arso, Freepik

E-skiroji, simbol sodobne urbane mobilnosti, so v zadnjih letih preplavili ulice velemest, kjer so prinesli toliko rešitev kot težav. Italija pa je zdaj z najnovejšo prometno zakonodajo postala prva evropska država, ki je tako drastično omejila njihovo uporabo, da bi to lahko pomenilo konec spontane in dostopne uporabe e-skirojev.

Kaj prinaša novi zakon?

Zakon, ki ga je močno podprla vlada pod vodstvom notranjega ministra Mattea Salvinija, uvaja vrsto novosti, ki bodo korenito spremenile pravila igre za vse uporabnike e-skirojev. Od 2025 bo nošenje čelade obvezno za vse, ne glede na starost, vsak e-skiro bo moral biti registriran in zavarovan, poleg tega pa bodo prepovedali vožnjo na številnih mestnih območjih – na pešpoteh, kolesarskih stezah in celo na cestah izven naselij.

Tovrstne omejitve so po besedah Salvinija namenjene zmanjšanju kaosa in nesreč, ki jih povzročajo “nori skiroji”, ter zagotavljanju večje varnosti tako za uporabnike kot za ostale udeležence v prometu. Poudaril je, da je to velik korak k civiliziranju mestnega prometa, kjer divjanje in anarhija ne smeta imeti prostora.

Statistike, ki podpirajo strožje ukrepe

Po podatkih italijanskega ministrstva za promet je bilo v letu 2023 zabeleženih 21 smrtnih žrtev, povezanih z uporabo e-skirojev, in več kot 182 trčenj s pešci. Te številke so v primerjavi z letom 2022 močno narasle, kar je še dodatno podžgalo zahteve po spremembi zakonodaje. Obenem so parkirani e-skiroji pogosto ovirali pešce, predvsem starejše in gibalno ovirane, kar je še povečalo pritisk na mestne oblasti.

Podpora in kritike

Nov zakon je naletel na deljeno javno mnenje. Podporniki, predvsem prebivalci mestnih središč, so novi zakon pozdravili kot nujen korak k izboljšanju prometne kulture in zmanjšanju nesreč. Po njihovem mnenju bodo jasna pravila zmanjšala kaotičnost in omogočila boljše sobivanje v urbanih okoljih.

A nasprotniki, predvsem podjetja za izposojo e-skirojev in okoljevarstveniki, so opozorili, da zakon pretirano omejuje uporabo tega ekološko prijaznega prevoznega sredstva. Andrea Giaretta, podpredsednik podjetja Dott, je izjavil: “Te omejitve so neizvedljive. Ljudje ne bodo s seboj prenašali čelade, registracija in zavarovanje pa bosta le dodatno zapletla dostopnost e-skirojev.”

Kako to vpliva na trajnostno mobilnost?

E-skiroji so v zadnjem desetletju postali sinonim za trajnostno in fleksibilno mobilnost, ki rešuje problem kratkih mestnih razdalj – t.i. “last mile” transport. Italija pa se z novim zakonom odmika od tega koncepta in tvega, da bo izgubila številne uporabnike. Podjetja za izposojo, kot so Lime in Bird, so že napovedala, da bodo nekatera mesta opustila, če bodo omejitve postale prehude.

Primerjava z drugimi evropskimi državami razkriva zanimive razlike: Pariz je letos na referendumu glasoval za prepoved izposoje e-skirojev, a ne njihove uporabe. Madrid pa je strožje reguliral parkiranje in hitrost, a ni uvedel obvezne čelade.

Obeti za prihodnost

Medtem ko Italija uvaja strožje ukrepe, ostaja vprašanje, ali bodo ta pravila dolgoročno vzdržna. Čeprav je cilj zakona povečati varnost, bi lahko prekomerne omejitve povzročile nasproten učinek – zmanjšanje uporabe e-skirojev in vrnitev k bolj onesnažujočim oblikam prevoza.

Notranji minister Matteo Salvini je na družbenih omrežjih označil zakon kot “veliko zmago za javno varnost”. A bo čas pokazal, ali bo ta zmaga pomenila tudi konec dostopnega in trajnostnega prevoza, ki ga e-skiroji predstavljajo.

Napisal: E. K.

Vir: X, Freepik

Zimska sezona je pred vrati, zato je Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) že v polni pripravljenosti za zagotavljanje varnosti in prevoznosti cest v zimskih razmerah. Od 15. novembra do 15. marca je za vse voznike obvezna ustrezna zimska oprema, kar je ključno za varno vožnjo v zimskih razmerah.

Priprave DARS-a na zimsko sezono

Za nemoten promet na slovenskih avtocestah in hitrih cestah bo skrbelo 490 delavcev z več kot 200 plužnimi in specialnimi vozili. DARS ima na zalogi približno 22.000 ton soli in 567.000 litrov raztopine kalcijevega klorida, kar bo omogočalo učinkovito posipanje in preprečevanje poledice.

Poudarek na ekoloških pristopih

V zimsko sezono 2024–2025 DARS vstopa z dodatnimi ukrepi za varovanje okolja in optimizacijo posipanja. Uvedli so izboljšave s tako imenovanim tekočim soljenjem, pri katerem vozišča preventivno obdelajo s 23-odstotno raztopino natrijevega klorida. Ta metoda je dokazano cenejša, enako učinkovita, predvsem pa okolju prijaznejša, saj zmanjšuje količino soli na cestah za približno 25 odstotkov.

Sodobna tehnologija za večjo učinkovitost

DARS v letu 2024 uvaja tudi sodobno opremo za nadzor posipanja, kar bo omogočalo natančno prilagajanje posipanja glede na temperature in spremljanje stanja vozišč. Nova tehnologija bo omogočala še večjo učinkovitost v porabi materialov, kar bo dodatno prispevalo k zmanjšanju okoljskega vpliva zimskega vzdrževanja avtocest in hitrih cest.

Nasveti za voznike

DARS voznike opozarja na nujnost uporabe ustrezne zimske opreme. V primeru sneženja, poledice in nizkih temperatur lahko le z ustrezno opremljenimi vozili prispevamo k varnejšemu prometu, prav tako pa pomembno zmanjšamo možnosti zastojev in nesreč.

Voznikom svetujejo, naj načrtujejo pot glede na vremenske razmere ter se odpravijo na pot pred napovedanim sneženjem ali pa počakajo, da plužne ekipe očistijo vozišča glavnih prometnih smeri. Pravočasna zimska oprema na vozilu, vključujoč ustrezne pnevmatike z zadostno globino profila in brezhibno delovanje zavor, je ključnega pomena za preprečevanje zdrsov in nesreč.

Opozarjajo tudi, da pozimi velja voziti enakomerno, brez sunkovitih premikov, s povečano varnostno razdaljo, zavirajo pa naj narahlo in po potrebi postopno, z večkratnim pritiskom na stopalko. Pri zimskih vožnjah pa naj bodo vozniki pozorni na strpnost in spoštovanje cestno-prometnih predpisov, zlasti na prepoved prehitevanja plužnih vozil, saj s tem bistveno povečamo nevarnost nesreč.

Priprava vozil na zimo

Za pripravo vozil na zimo služba za upravljanje avtocest še svetuje preverjanje pnevmatik, akumulatorja in ustreznega delovanja luči. Med nujno opremo v zimskem času sodijo tudi rokavice, snežna lopata, strgalo za led in dodatna odeja.

Vozniki naj poskrbijo, da je rezervoar za gorivo napolnjen vsaj do polovice, saj bo to v primeru zastojev omogočalo gretje vozila. Upoštevajo naj daljši čas potovanja, zato naj se od doma odpravijo prej kot običajno. Pred vožnjo naj dobro očistijo vsa stekla in poskrbijo, da se z vozila ne bodo raztresali sneg, led, voda ali druge snovi. Med vožnjo v zimskih razmerah pa naj bodo zbrani, predvsem pa strpni do drugih udeležencev v prometu.

Napisal: E. K.

Vir: DARS

V Sloveniji se že dlje časa pojavlja vprašanje, ali so starejši vozniki v prometu res bolj nevarni ali le bolj ranljivi. Po podatkih Agencije za varnost prometa (AVP) je med skoraj 400.000 vozniki, starejšimi od 61 let, kar 880 voznikov starejših od 90 let. Čeprav so starejši vozniki med najbolj ogroženimi skupinami v prometu, zlasti kot pešci in kolesarji, je zanimivo, da jih je tudi vse več med povzročitelji prometnih nesreč.

Starejši vozniki: nevarnost ali ranljivost?

Starejši od 65 let spadajo v skupino, ki je še posebej ranljiva v prometu. Razlogi so mnogoteri, od pešanja fizičnih sposobnosti do nepoznavanja novih prometnih pravil. Po podatkih AVP je bilo med umrlimi ranljivimi udeleženci v zadnjih desetih letih več kot polovica starejših od 65 let. Pogoste težave, s katerimi se soočajo, vključujejo kronične bolezni, uživanje zdravil in zmanjšano pozornost.

Po drugi strani pa narašča tudi število starejših povzročiteljev prometnih nesreč. To niti ni presenetljivo, saj se pričakovana življenjska doba podaljšuje, s tem pa tudi število starejših voznikov. Lani je bilo dvakrat več voznikov nad 80 let v primerjavi z letom 2014. Zanimivo je, da po številu nesreč starejši od 80 let prekašajo le še najmlajši vozniki, kar kaže na to, da so starejši kljub dolgoletnim izkušnjam v prometu vse bolj pogosto vpleteni v nesreče.

Razlogi za prometne nesreče med starejšimi vozniki

Pri starejših voznikih je eden glavnih razlogov za prometne nesreče neupoštevanje pravil o prednosti, pogosto pa se pojavijo tudi nepravilna vožnja po napačni strani ali smeri ter neprilagojena hitrost. Težave se pojavljajo tudi pri starejših kolesarjih, ki so pogosto premalo pozorni na spreminjajoča se pravila v prometu.

Medtem ko so mlajši vozniki pogosteje udeleženi v prometnih nesrečah zaradi drznosti in neizkušenosti, so starejši vozniki bolj ranljivi zaradi fizičnih in mentalnih omejitev, ki pridejo z leti. Nevarnost, ki jo predstavljajo v prometu, je posledica kombinacije zmanjšanih sposobnosti in povečane prometne gostote.

Dejstva in statistika: Kako nevarni so starejši vozniki v prometu?

Do avgusta letos je na slovenskih cestah umrlo 52 ljudi, med katerimi so bili štirje pešci, trije kolesarji in osem motoristov. Med temi žrtvami so bili mnogi starejši udeleženci, ki predstavljajo ranljivo skupino v prometu. V zadnjem desetletju je med umrlimi pešci in kolesarji kar 51,8 odstotka starejših od 65 let.

Medtem ko se skupno število prometnih nesreč zmanjšuje, se je število ranljivih udeležencev v nesrečah povečalo za petino v primerjavi s povprečjem let 2014–2021.

Kaj prinaša prihodnost za starejše voznike?

Čeprav je statistika jasna glede nevarnosti in ranljivosti starejših v prometu, postaja vse bolj očitno, da bo z naraščanjem pričakovane življenjske dobe treba uvesti dodatne varnostne ukrepe za starejše voznike. Podaljševanje veljavnosti vozniških dovoljenj in preverjanje zmožnosti vožnje po določeni starosti sta le dve možni rešitvi, o katerih se vse več razpravlja.

Varnost starejših v prometu je izziv, ki se ne dotika le Slovenije, temveč tudi širše Evrope. Statistike kažejo, da so starejši vozniki v Sloveniji varnejši kot v državah, kot sta Romunija in Bolgarija, vendar so še vedno precej bolj ogroženi kot v Norveški ali Luksemburgu.

Starejši vozniki se torej soočajo z izzivi, ki so posledica tako staranja kot sodobnega prometa. Z ustreznimi ukrepi in prilagoditvami bi lahko preprečili, da bi postali resnična nevarnost za sebe in druge.

Napisal: E. K.

Vir: AVP, Freepik