Slovenija, pozor: razglašena velika požarna ogroženost
Za to je na teh krajih in koncih prepovedano v naravnem okolju požiganje in odmetavanje gorečih in drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar.
LJUBLJANA – Zavoljo razmer in dolgotrajnega vročinskega vala je Uprava RS za zaščito in reševanje razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja na območju občin Koper, Izola, Piran, Ankaran, Ilirska Bistrica, Pivka, Postojna, Sežana, Divača, Hrpelje-Kozina, Komen, Vipava, Ajdovščina, Nova Gorica, Kanal, Brda, Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko in Šempeter-Vrtojba.
Za to je na teh krajih in koncih prepovedano v naravnem okolju požiganje in odmetavanje gorečih in drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar. Prepovedano je kuriti, vključno s kresovi, požigati na območjih ob infrastrukturnih objektih ter izven pozidanih površin uporabljati predmete in naprave, ki lahko povzročijo požar. Prepovedani so ognjemeti, kot tudi vse druge aktivnosti, ki lahko povzročijo požar.
Pozor na človeški dejavnik
Leto 2024 prinaša za Slovenijo visoko stopnjo požarne ogroženosti, predvsem zaradi spremenljivih podnebnih razmer. Dolgotrajna obdobja suše in visokih temperatur, ki jih napovedujejo meteorologi, povečujejo tveganje za izbruhe požarov po vsej državi, še posebej na gozdnatih in kmetijskih območjih.
Gozdovi v Sloveniji, ki pokrivajo več kot polovico površine države, so še posebej ranljivi. Povečana prisotnost suhega podrastja in gozdnih ostankov povečuje možnost hitrega širjenja ognja. Gasilci in civilna zaščita so zato v stanju povečane pripravljenosti, s poudarkom na preventivnih ukrepih, kot so redna čiščenja podrastja in ozaveščanje prebivalstva o nevarnostih požarov.
Poleg naravnih dejavnikov tudi človeška dejavnost, kot so pikniki in neprevidno ravnanje s pirotehničnimi sredstvi, prispeva k povečani požarni ogroženosti. Zato so nujni strožji nadzor, povečane kazni za kršitelje in izobraževalne kampanje za zmanjšanje tveganja požarov.
Zaradi teh dejavnikov je leto 2024 za Slovenijo kritično glede požarne varnosti, kar zahteva sodelovanje vseh državljanov in učinkovito delovanje pristojnih služb.
Gasilstvo v Sloveniji
Gasilstvo v Sloveniji je pomemben steber zaščite in reševanja, ki temelji na močni tradiciji prostovoljstva. Slovenija ima okoli 1630 gasilskih društev, ki so razpršena po celotni državi in zagotavljajo hitro ter učinkovito odzivanje na požare in druge nesreče.
Število gasilcev
Skupno število gasilcev v Sloveniji presega 120.000. Večina teh gasilcev so prostovoljci, ki sestavljajo hrbtenico slovenskega gasilstva. Prostovoljni gasilci predstavljajo približno 98 % vseh gasilcev, kar pomeni, da več kot 118.000 posameznikov nesebično namenja svoj čas in energijo za pomoč skupnosti. Njihova predanost je ključnega pomena za učinkovito delovanje gasilskih društev in zagotavljanje varnosti prebivalcev.
Prostovoljni in poklicni gasilci
Poleg prostovoljcev je v Sloveniji tudi približno 2.000 poklicnih gasilcev. Ti delujejo predvsem v večjih mestih in so zaposleni v poklicnih gasilskih enotah, kot so Gasilska brigada Ljubljana, Maribor, Koper in drugi večji centri. Poklicni gasilci so strokovno usposobljeni in delujejo na podlagi strogih standardov, kar omogoča hitro in učinkovito intervencijo v primeru večjih nesreč.
Gasilstvo v Sloveniji je močno odvisno od prostovoljcev, katerih predanost in pripravljenost pomagati so neprecenljivi. Skupaj s poklicnimi gasilci tvorijo učinkovito mrežo, ki skrbi za varnost in zaščito vseh državljanov. Tradicija prostovoljstva in profesionalizem poklicnih gasilcev sta ključna elementa slovenskega sistema zaščite in reševanja.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje