Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Znana in vplivna Slovenka o naši politiki: “Politična elita hoče neumne državljane!” (VIDEO)

LJUBLJANA – Izobraževanje je temelj vsake demokratične družbe, a se zdi, da slovenski politični vrh pogosto ignorira njegov pomen. V ospredju so interesi elit, ki jim ustreza družba brez pravega znanja in kritičnega mišljenja. Na to že več let opozarja tudi Vesna Godina Vuk, slovenska antropologinja in sociologinja, ki pogosto javno komentira družbene in politične razmere. Godina v enem od intervjujev pojasnjuje, da so izjave politike o pomembnosti izobraževanja v večini zgolj “floskule,” katerih namen je zavajanje. Po njenem mnenju je cilj takih izjav predvsem ohranitev nadzora nad množicami, ki naj ostanejo “neumni državljani” – poslušni in nezahtevni. Intervju Vesne Godine Vuk.

Kdo je Vesna Godina Vuk?

Vesna Godina Vuk je slovenska antropologinja in sociologinja, ki se je uveljavila kot pronicljiva kritičarka družbenih in političnih dogajanj v Sloveniji. Njeni pogledi, ki so pogosto brez dlake na jeziku, izpostavljajo teme, ki so mnogim v Sloveniji nelagodne ali pa skrbno zavite v molk. Godina je znana po svojih provokativnih komentarjih, ki niso vedno priljubljeni med politiki, saj izpostavljajo težave v sistemu, ki naj bi sicer služil ljudem. Kot predavateljica in pisateljica ima široko publiko, njeni prispevki pa se pojavljajo v različnih slovenskih medijih.

Neizpolnjene obljube o pomembnosti izobraževanja

V Sloveniji se že leta poudarja, kako pomembno je kakovostno izobraževanje, a dejanja politike kažejo drugačno sliko. Proračun za izobraževanje pogosto stagnira ali celo upada, izobraževalne ustanove pa se soočajo z omejenimi sredstvi in kadrovsko podhranjenostjo. Šole niso opremljene za spodbujanje kritičnega mišljenja, učni načrti so pogosto zastareli, učenci pa se učijo podatkov na pamet, brez globlje analize ali razumevanja. Kritiki, kot je Godina, opozarjajo, da politika s temi potezami cilja na zmanjšanje intelektualne moči prebivalstva, kar omogoča lažje vladanje. Takšno stanje bi omogočilo politikom, da brez ovir sprejemajo odločitve, ki so včasih v nasprotju z interesi državljanov.

Nadzor nad izobraževalnim sistemom

Ob tem se poraja vprašanje, ali je politika namenoma zainteresirana za nadzor nad izobraževalnim sistemom. Izobraževalne ustanove so namreč orodje, s katerim lahko politika vpliva na vrednote in znanje prihodnjih generacij. Če se v šolah ne spodbuja kritičnega mišljenja, se ustvarjajo generacije državljanov, ki lažje sledijo vnaprej pripravljenim odgovorom in ne postavljajo vprašanj. Z omejevanjem vsebine, ki se poučuje, lahko politika obdrži nadzor nad javnim mnenjem in ohrani svojo moč. Podobne prakse so se v preteklosti pojavile tudi v drugih državah, kjer so oblasti s preoblikovanjem učnih vsebin ustvarile poslušne in nezahtevne državljane.

Slovenija v primerjavi z drugimi državami

Slovenski izobraževalni sistem se na številnih točkah primerja z drugimi državami, ki so že prepoznale pomen kritičnega in kakovostnega izobraževanja. Vendar se zdi, da Slovenija zaostaja, predvsem zaradi političnih interesov. Na primer, Finska se že leta ponaša z izjemno kakovostnim sistemom, kjer učence spodbujajo k raziskovanju, kreativnosti in reševanju problemov. Tamkajšnja vlada namenja velike dele proračuna za razvoj izobraževanja, saj razumejo, da je prav izobraženost temelj stabilne in uspešne družbe. Medtem se Slovenija spopada z nižjimi proračunskimi sredstvi in večjo stopnjo političnega vpliva na šolski sistem. Vir: The Finnish Education System.

Kakšne so rešitve?

Potrebno je temeljito razmisliti o tem, kako izboljšati slovenski izobraževalni sistem. Ena izmed rešitev bi bila vzpostavitev večje avtonomije izobraževalnih ustanov, s čimer bi preprečili vpliv politike na vsebino pouka. Poleg tega bi bilo smiselno povečati proračunska sredstva za šole, da bi te lahko nudile kakovostno izobrazbo. Pomembno je tudi, da se učne vsebine posodobijo, tako da bi bile bolj prilagojene potrebam sodobne družbe in trga dela. Vesna Godina Vuk ob tem opozarja, da je ključno razumeti, kaj dejansko pomeni kakovostno izobraževanje in zakaj je neodvisnost pri tem ključna.

Če Slovenija želi ustvariti družbo, ki temelji na kritičnem razmišljanju in sposobnosti samostojnega odločanja, je potrebno izboljšati in zaščititi izobraževalni sistem pred političnimi vplivi. Izobraževanje mora postati neodvisno orodje za napredek in ne le orodje za ohranjanje moči. Vesna Godina Vuk pri tem izpostavlja: “Dokler bodo o izobraževanju odločali ljudje, ki nimajo interesa za razvoj družbe, se ne bo nič spremenilo.”

Napisal: N. Z.

Vir: FF UM, X