V 62. letu je umrl režiser Vinci Vogue Anžlovar, ki se je med drugim podpisal pod prvi celovečerni slovenski film Babica gre na jug, je poročala TV Slovenija. Lani so mu diagnosticirali nevrodegenerativno bolezen ALS.

Kariera enega najbolj prepoznavnih slovenskih režiserjev je bila izjemno ustvarjalna. Leta 1991 je zaslovel s prvim celovečercem v samostojni Sloveniji, komedijo Babica gre na jug. Poleg režije je pečat pustil tudi kot scenarist, bil pa je tudi montažer, igralec, slikar.

Njegov zadnji film je bil Tartinijev ključ, napeta mladinska detektivska pustolovščina, ki so ga premierno predvajali sredi oktobra letos.

Uradno slovo bi moralo biti 17. decembra

Čez nekaj dni, 17. decembra, tudi uradno posloviti od svojih kolegov in občinstva. Takrat naj bi v Cankarjevem domu predvajali film Babica gre na jug, kjer naj bi se v javnosti še zadnjič pojavil tudi Vinci. Točno 33 let po premieri filma bi v isti dvorani, Linhartovi dvorani, predstavili film v neokrnjeni izvedbi, digitalizirani iz prvotnega negativa, ki je leta veljal za izgubljenega. To je zapisal tudi v svoji zadnji objavi na Facebooku.

“Babica gre na jug” je priljubljena slovenska komedija iz leta 1991, ki jo je režiral Vinci Vogue Anžlovar. Film pripoveduje zgodbo o babici, ki se odpravi na pustolovščino s svojim vnukom. Gre za topel in humoren film, ki raziskuje medgeneracijske odnose, ljubezen in svobodo.

Film se osredotoča na Babico Tonko, ki jo igra Angelca Hlebce, in njenega vnuka, ki ga igra Jure Ivanušič. Zgodba se začne, ko babica pobegne iz doma za ostarele, da bi ponovno okusila svobodo in doživela pustolovščine, ki si jih je vedno želela. Med potovanjem se jima pridruži mladenič, kar doda zgodbi še več zapletov in zabavnih trenutkov.

Film je znan po svoji toplini, humorju in človeški zgodbi, ki poudarja pomen družinskih vezi, pa tudi željo po neodvisnosti in raziskovanju sveta, ne glede na starost. Igralska zasedba: Majolka Šuklje kot Sara, Bojan Emeršič kot David, Nataša Matjašec Rošker kot Laura …

nd; Foto: Facebook

V preteklosti je nase opozoril tudi z dvema škandaloma. Tako je v 90. letih minulega stoletja najprej oklofutal kulturnega ministra Sergeja Peljhana.

LJUBLJANA – “V starosti 62 let je umrl Vinci Vogue Anžlovar, eden najvidnejših slovenskih režiserjev, znan po svojem vplivnem filmskem opusu in vsestranskosti v umetniškem ustvarjanju. Anžlovar, rojen leta 1963 kot Tomaž Anžlovar, je bil režiser, scenarist, skladatelj, slikar, montažer in igralec, ki je pustil globok pečat v slovenski kulturni zgodovini,” poroča TV Slovenija.

Na Facebooku je kar nekaj objav, kjer obžalujejo njegovo smrt:

Da je blizu njegov konec, je bilo Vinčiju jasno.  „Pridte me še enkrat pogledat – moje zadnje pojavljanje v javnosti in moj prvi film. Cankarjev dom, 17.12. – točno 33 let po premieri. CPejt ga pogledat, Brane, no … Pa ne se bat – itak ne morem več govorit tako, da zmerjanja ne bo,“ je na Facebooku zapisal pred dnevi Vinci Vogue Anžlovar. Bil je zelo bolan: za oddajo Tednik je letos poleti spregovoril o svoji bolezni ALS, ki so mu jo diagnosticirali junija 2022. “Babica gre na jug” je slovenski celovečerni film iz leta 1991, ki ga je režiral Vinci Vogue Anžlovar. Film velja za prvi celovečerni igrani film v samostojni Sloveniji. Zato je želel 17.12. zbrati še zadnjič vse akterje filma in se od njih posloviti… Smrt ga je prehitela…

Prvi slovenski celovečerni film

Vsebina: Film pripoveduje zgodbo o 68-letni gospe Sari, ki pobegne iz doma za ostarele v iskanju svobode. Na poti spozna saksofonista Davida, ki beži pred stanodajalcem, in pevko Lauro, ki je zapustila svoj bend. Skupaj se odpravijo na jug, kjer doživijo vrsto dogodivščin in humornih situacij.

Tri znamenja, ki jim bo december prinesel polnejše denarnice

December – mesec lučk, prazničnega vzdušja, in za mnoge, nepričakovano, finančnih prebojev. Medtem ko se večina nas sprašuje, ali bomo lahko uskladili…

Igralska zasedba:

• Majolka Šuklje kot Sara
• Bojan Emeršič kot David
• Nataša Matjašec Rošker kot Laura

Filmografija

Celovečerni filmi

1. Babica gre na jug (1992)
2. Oko za oko (znan tuki kot: Gypsy Eyes / Cigankine oči / C.I.A. Trackdown) (1993)
3. Poker (2001)
4. Vampir z Gorjancev (17. december 2008)
5. Dedek gre na jug (2021)
6. Tartinijev Ključ (2024)

Dokumentarni filmi

1. Selfie brez retuše (2015)

Kratki filmi

1. Portret pesnika: Brane Bitenc (1988, scenarist, režiser)
2. Moira (1989, režiser)
3. Janez Pavarotti – Pojoča žaba / Janez Pavarotti – The Singing Frog (1990, režiser)
4. Mami za praznik (1994, režiser)
5. Zadnji tango v Parizu (1994, režiser)
6. Govor kapetana Djuraskovića (1995, režiser)
7. Žena francoskega poročnika (1995, režiser)
8. Vohuna (1995, režiser)
9. Lucky Number (1997, scenarist, režiser, komponist)
10. Sec(k)ret (2000, scenarist, komponist, režiser, scenograf)

TV serije

Več po oglasih (2016)
Naša mala klinika (2004–2007)

Udaril ministra in igralca

V preteklosti je nase opozoril tudi z dvema škandaloma. Tako je v 90. letih minulega stoletja najprej oklofutal kulturnega ministra Sergeja Peljhana.

„Takrat so nas pri snemanju filma Gypsy Eyes na ministrstvu tako šikanirali in nam tako lagali, da sem zaradi tega še danes v dolgovih. In ko mi je minister nehal odgovarjati na pisma, ko so ga nehali zanimati argumenti, sem se pač odločil, da bova nadaljevala diplomacijo z drugimi sredstvi,“ je pojasnil, zakaj se je fizično lotil ministra.

Leta 2001 pa je zaznamoval napad na igralca Braneta Šturbeja. Po zabavi ob podelitvi nagrad na portoroškem filmskem festivalu je Anžlovar v preddverju Avditorija udaril igralca Braneta Šturbeja v obraz, kar je povzročilo zlom spodnje in zgornje čeljusti. Incident je bil posledica prepira, v katerem naj bi bil Šturbej v vidno vinjenem stanju žaljiv do Anžlovarjevega filma. Sodišče je Anžlovarja obsodilo na sedem mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta in šest mesecev ter mu naložilo plačilo odškodnine Šturbeju.

Raje taksist

Po letu 2015 se je Anžlovar odločil, da ne bo več režiser in je raje postal taksist v mestnem prometu. Kljub temu je kasneje posnel dva filma.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: www

Po najavi na Facebooku sodeč se bodo 17.12. zbrali vsi, ki so še živi in so sodelovali pri filmski uspešnici Babica gre na jug.

VIŠNJA GORA – „Pridte me še enkrat pogledat – moje zadnje pojavljanje v javnosti in moj prvi film. Cankarjev dom, 17.12. – točno 33 let po premieri. CPejt ga pogledat, Brane, no … Pa ne se bat – itak ne morem več govorit tako, da zmerjanja ne bo,“ je na Facebooku zapisal Vinci Vogue Anžlovar, slovenski režiser in scenarist. Vinci je star 61 let in je težko bolan. Za oddajo Tednik je letos poleti spregovoril o svoji bolezni ALS, ki so mu jo diagnosticirali junija 2022. V tistem času se je njegova partnerica še borila z rakom materničnega vratu, so poudarili pri Metropolitanu.

Da se zadnjič vidijo

Po najavi na Facebooku sodeč se bodo 17.12. zbrali vsi, ki so še živi in so sodelovali pri filmski uspešnici Babica gre na jug.

Prvi slovenski celovečerni film

“Babica gre na jug” je slovenski celovečerni film iz leta 1991, ki ga je režiral Vinci Vogue Anžlovar. Film velja za prvi celovečerni igrani film v samostojni Sloveniji.

Vsebina: Film pripoveduje zgodbo o 68-letni gospe Sari, ki pobegne iz doma za ostarele v iskanju svobode. Na poti spozna saksofonista Davida, ki beži pred stanodajalcem, in pevko Lauro, ki je zapustila svoj bend. Skupaj se odpravijo na jug, kjer doživijo vrsto dogodivščin in humornih situacij.

Igralska zasedba:

• Majolka Šuklje kot Sara
• Bojan Emeršič kot David
• Nataša Matjašec Rošker kot Laura

Filmografija

Celovečerni filmi

1. Babica gre na jug (1992)
2. Oko za oko (znan tuki kot: Gypsy Eyes / Cigankine oči / C.I.A. Trackdown) (1993)
3. Poker (2001)
4. Vampir z Gorjancev (17. december 2008)
5. Dedek gre na jug (2021)
6. Tartinijev Ključ (2024)

Dokumentarni filmi

1. Selfie brez retuše (2015)
   

Kratki filmi

1. Portret pesnika: Brane Bitenc (1988, scenarist, režiser)
2. Moira (1989, režiser)
3. Janez Pavarotti – Pojoča žaba / Janez Pavarotti – The Singing Frog (1990, režiser)
4. Mami za praznik (1994, režiser)
5. Zadnji tango v Parizu (1994, režiser)
6. Govor kapetana Djuraskovića (1995, režiser)
7. Žena francoskega poročnika (1995, režiser)
8. Vohuna (1995, režiser)
9. Lucky Number (1997, scenarist, režiser, komponist)
10. Sec(k)ret (2000, scenarist, komponist, režiser, scenograf)

TV serije

Več po oglasih (2016)
Naša mala klinika (2004–2007)

Udaril ministra in igralca

V preteklosti je nase opozoril tudi z dvema škandaloma. Tako je v 90. letih minulega stoletja najprej oklofutal kulturnega ministra Sergeja Peljhana.

„Takrat so nas pri snemanju filma Gypsy Eyes na ministrstvu tako šikanirali in nam tako lagali, da sem zaradi tega še danes v dolgovih. In ko mi je minister nehal odgovarjati na pisma, ko so ga nehali zanimati argumenti, sem se pač odločil, da bova nadaljevala diplomacijo z drugimi sredstvi,“ je pojasnil, zakaj se je fizično lotil ministra.

Leta 2001 pa je zaznamoval napad na igralca Braneta Šturbeja. Po zabavi ob podelitvi nagrad na portoroškem filmskem festivalu je Anžlovar v preddverju Avditorija udaril igralca Braneta Šturbeja v obraz, kar je povzročilo zlom spodnje in zgornje čeljusti. Incident je bil posledica prepira, v katerem naj bi bil Šturbej v vidno vinjenem stanju žaljiv do Anžlovarjevega filma. Sodišče je Anžlovarja obsodilo na sedem mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta in šest mesecev ter mu naložilo plačilo odškodnine Šturbeju.

Raje taksist

Po letu 2015 se je Anžlovar odločil, da ne bo več režiser in je raje postal taksist v mestnem prometu. Kljub temu je kasneje posnel dva filma.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: www