Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

To prihaja k nam?! Večvirusna epidemija hromi Kitajsko, peč eksplodirala zaradi preveč trupel

Izredne razmere na Kitajskem: Kaos med več virusnimi izbruhi hkrati

PEKING – Kitajska je na kolenih. Država, znana po svoji izjemni disciplini in hitrosti ukrepanja, se tokrat sooča z večplastno krizo, kjer je kombinacija gripe A, HMPV, mikoplazemske pljučnice in COVID-19 povzročila popoln razpad sistema.

Čeprav Kitajska ni tujec zdravstvenim krizam, saj se je še pred nekaj leti bojevala s pandemijo COVID-19, se zdi, da so tokrat razmere celo za azijskega velikana prevelik zalogaj. Bolnišnice so prenatrpane, krematoriji pa tako polni, da – če si to sploh lahko zamislite – peči preprosto eksplodirajo zaradi prevelikega števila trupel. Poroča aboluowang.com.

Otroške bolnišnice – nevidne žrtve te bitke

Najhuje so prizadeti najmlajši – morda tisti, ki so najbolj ranljivi, pa tudi tisti, ki o dogajanju ne morejo veliko povedati sami. Otroške bolnišnice so prepolne, starši pa se sprašujejo, ali je res to tisti napredek, ki ga je obljubljala država. Kaj pomeni biti napreden, če je prizor na pediatričnih oddelkih videti kot vojno območje, kjer otroci čakajo na nujno pomoč? Zdi se, da država, ki si želi pokazati moč, pozablja na tiste, ki jo bodo enkrat nasledili – otroke.

Posebej skrb vzbujajo t. i. “bela pljuča” – izraz, ki je hitro postal sinonim za hude okužbe, zaradi katerih so rentgenske slike videti, kot da so pljuča oblečena v plast snega. To je morda poetično, a zagotovo tudi smrtonosno.

Smrt – kako »normalizirana« je lahko?

V provinci Zhejiang je gospa Wang, pogrebnica z dolgoletnimi izkušnjami, situacijo primerjala s prazničnim vrvežem na novoletnih trgih. Absurd? Preprosto realnost – vrsta za kremacijo je dolga, peči so zasedene 24/7, dim pa se vije, kot bi proslavljali nekaj velikega. A namesto praznovanja gre za trajno žalovanje.

Čeprav so Kitajci znani po tem, da znajo obvladovati situacije z jeklenimi živci, je ta prizor presegel meje sprejemljivega. Eksplozije krematorijskih peči – predstavljajte si, kako resne so razmere, da infrastruktura odpoveduje na tako bizaren način! Nekateri bi morda to označili kot nesrečno ironijo, a za prebivalce je to vse prej kot šaljivo. Poroča aboluowang.com.

Ruralna Kitajska – izgubljena v času in prostoru

Ko pogledamo bolj odmaknjene regije, kot je provinca Hunan, vidimo sliko, ki je na las podobna prizorom iz prejšnjega stoletja. Tamkajšnje prebivalstvo pogosto nima dostopa do osnovne zdravstvene oskrbe – ne zato, ker te ne bi bilo, ampak ker si je preprosto ne morejo privoščiti. Medicinska oskrba v mestih, kjer so visokotehnološke bolnišnice, je za podeželske prebivalce enako nedostopna, kot je bila Luna v času prvih raziskovalcev vesolja.

Globalni vplivi – je svet pripravljen na še eno zdravstveno krizo?

Čeprav bi marsikdo ob omembi Kitajske samo zamahnil z roko in rekel: “Ah, to je njihov problem,” je resnica bolj zapletena. Virusi ne poznajo meja, letalski prevozi pa so jih naredili še bolj nepomembne. Slovenija, čeprav geografsko daleč, bi morala resno razmisliti o ukrepih – zapiranje letalskih povezav, nadzor potnikov iz rizičnih območij in, zakaj ne, priprava zdravstvenih ustanov na morebitni porast okužb.

Je Slovenija sposobna obvladati novo pandemijo? Spomnimo se kaosa med prvo fazo COVID-19 – pomanjkanje mask, nejasni ukrepi, negotovost. Bi lahko tokrat šli skozi vse to še enkrat? Ali morda potrebujemo preventivo, ki bo enkrat za spremembo presegla zgolj reakcijo?

Teorije zarote in družbeni razkol

Medtem ko se Kitajska spopada z virusnim peklom, drugi preštevajo svoje teorije zarote. Slovenski politik Zmago J. Plemeniti je na družbenih omrežjih zapisal: »Američani spet ‘kuhajo’ v svojih laboratorijih, krivi bodo pa Kitajci. Na vsak način bi radi še pred inavguracijo Trumpa zaprli državo in uvedli izredne razmere, kot v času covida.« Njegove besede ne presenečajo, saj je jasno, da so čustveno nabite in usmerjene proti Ameriki – a brez konkretnih dokazov ostajajo zgolj špekulacije.

Smo se česa naučili?

Kitajska kriza je še ena opomnika, da pandemije niso stvar preteklosti, ampak naša nova realnost. Čeprav se zdi, da smo se od COVID-19 nekaj naučili, so tovrstni dogodki dokaz, da še vedno hodimo po tankem ledu. Slovenija bi morala že zdaj razmišljati o prihodnosti – ne zgolj, kako preživeti naslednjo krizo, ampak kako se nanjo pripraviti, da ne bo postala nacionalna katastrofa.

Napisal: N. Z.

Vir: www, X

Ne jejte te ribe iz Jadranskega morja, gre za virusno okužbo

Po objavljenih znanstvenih delih je bil pojav te okužbe v jesenskem obdobju dokumentiran tudi v drugih sredozemskih državah.

BOKA KOTORSKA – „Mislim, da so bolni, nalezljivi, priplavajo na površje. Bojim se, da je to povezano z nedavnim primerom krivolova črnogorske kirnje. Šlo naj bi za VER, virusno okužbo, ki jo povzroča Betanodavirus. Riba je bolna, kar se vidi po belkastih očeh in poškodbah kože,“ je za spletni portal Morski.hr potarnal eden od ribičev in opozoril na težave v Jadranu, eden od ribičev pa je pri Zatonu ulovil na pol živi kirnji…

Priljubljena tarča za podvodni ribolov

Težave imajo ribe vrste kirnja, ki je velika riba roparica, katere glavna hrana so manjše ribe, raki in hobotnice, ki jih lovi iz zasede. Ta samotarska riba živi na kamnitih tleh obalnega morja, kjer se skriva v razpokah med kamenjem. Mlajši primerki živijo v globinah do 60 metrov, starejše pa je moč najti tudi do 300 metrov globine. Značilna za kirnjo je njen čokat, kratek in nabit trup, na katerem se od hrbta proti trebuhu prelivajo barve, od temno rjave do rumenkasto zlate. Predvsem pa je za to ribo značilna velika glava z ogromnim gobcem. Na škržnem poklopcu ima tri bodice. Hrbtna plavut je dolga in na prvem delu bodičasta, rep pa je okroglo zaključen. V Jadranu je to ena največjih rib, saj lahko zraste do 150 cm in lahko tehta tudi do 60 kg. Povprečne mere so nekoliko manjše in se gibljejo od 50 do 100 cm, povprečna teža pa se giblje med 3 in 10 kg. Kirnja je okusna riba in je kot taka izredno priljubljena tarča za podvodni ribolov.

Velik problem

Inštitut za morsko biologijo v Kotorju je res prejel več prijav poginulih in obolelih osebkov več vrst kirjn, pa tudi brancinov, z območja Boke Kotorske. „Na ribah lahko opazimo poškodbe oči, kože in drugih delov telesa. Nekatere posameznike so našli po smrti, nekateri pa so bili še živi. Skoraj zagotovo gre za virusno okužbo ‘VER’ (virusna encefalopatija in retinopatija), ki jo povzročajo virusi iz rodu Betanodavirus iz družine Nodaviridae,“ poroča prej omenjeni inštitut.

Nevarno tudi za ljudi?

Po objavljenih znanstvenih delih je bil pojav te okužbe v jesenskem obdobju dokumentiran tudi v drugih sredozemskih državah. „Še vedno ni jasno, ali lahko betanodavirusi okužijo gostitelje, ki niso ribe. Raziskovali so možnost, ali lahko virus iz ene vrste kirnje okuži človeške celice. Dokazano je, da se lahko veže na človeško celico, vanjo pa ne vstopi. Zato se domneva, da betanodavirus v svoji trenutni obliki ne more okužiti človeških celic. Zaradi preventive uživanje rib, okuženih s tem virusom, ni priporočljivo,“ zapišejo na Morski.hr, kar so jim povedali na Inštitutu za biologijo morja.

Še nekaj besed o brancinu:

Brancin (Dicentrarchus labrax), znan tudi kot lubin, je pogosta in cenjena morska riba v Jadranskem morju. Njegovo vretenasto telo je prekrito z drobnimi luskami, hrbet je svinčeno sive barve, trebuh pa srebrno bel. Na koncu škržnega poklopca ima značilno temno pego in dve bodici. Brancin lahko zraste do enega metra v dolžino in doseže težo preko 10 kg.

Habitat in razširjenost: Brancin je prilagodljiva riba, ki naseljuje skoraj vsa evropska morja, vključno z vzhodnim Atlantikom od Norveške do Senegala, ter vsa morja Sredozemlja in Črno morje. Pogosto se zadržuje v somornici, ob podmorskih izvirih sladke vode ali ob izlivih rek, najdemo pa ga lahko tudi v izlivih rek.

Prehrana: Brancin je izrazit plenilec, ki se prehranjuje predvsem z manjšimi ribami, kot so gavuni, papaline, inčuni ter male jegulje. Pogosto napada tudi večji plen, kot so cipli, v svojo prehrano pa vključuje tudi rake in drobne nevretenčarje.

Ribolov: V Jadranu je brancin priljubljena tarča tako gospodarskega kot športnega ribolova. Lovijo ga z mrežami, trnki, panulami, parangali, harpunami in podvodnimi puškami. Največ ulovov je v Istri, Novigradskem morju, Velebitskem kanalu, Šibenskem zalivu ter na območju ušća Neretve.

Kulinarika: Meso brancina je belo, čvrsto in odličnega okusa, zato spada v najvišji kakovostni razred. Pripravljajo ga na različne načine: kuhanega, ocvrtega ali pečenega na žaru.

Brancin je torej pomemben del jadranskega ekosistema in kulinarične tradicije, cenjen zaradi svojega okusa in prilagodljivosti v različnih okoljih.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Morski.hr

Neizogibna katastrofa: Britanski strokovnjak opozarja na novo smrtonosno pandemijo

LONDON – Neizbežna prihodnost: Nova pandemija pred vrati?

Britanski profesor Chris Whitty je v zadnjem govoru (The Guardian) opozoril na skorajšnjo ponovitev pandemije, ki bo podobna tisti, ki jo je povzročil COVID-19. Po njegovih besedah je verjeti, da ne bo več asimptomatskih prenosov smrtonosnih virusov, neodgovorno. Whitty opozarja, da se moramo pripraviti na novo veliko pandemijo in dodaja, da je “naslednja pandemija zagotovo pred nami.” Ta resna opozorila prihajajo ob istem času, ko Velika Britanija končuje javno preiskavo o reakcijah in napakah v času pandemije COVID-19.

“Situacija je bila katastrofalna”

Med pandemijo COVID-19 je britanski zdravstveni sistem pokazal ogromne pomanjkljivosti, predvsem v kapacitetah za intenzivno nego in pomanjkanju usposobljenega zdravstvenega osebja. Profesor Whitty je bil zelo kritičen do odziva politikov in upravljanja zdravstvenega sistema. Poudaril je, da bi bila situacija še veliko hujša, če ne bi bilo uvedeno zaprtje (lockdown). “Situacija je bila katastrofalna, a brez zaprtja bi bila še slabša,” je dejal Whitty.

Eden ključnih problemov, s katerimi so se soočale bolnišnice, je bilo pomanjkanje postelj in prostora za bolnike v intenzivni negi. Veliko bolnišnic je bilo na robu zmogljivosti in zdravstveno osebje je delalo v izjemno težkih pogojih. Whitty je ob tem poudaril, da samo nakup novih postelj in kisikovih naprav ni dovolj, če ni ustrezno usposobljenega osebja, ki bi te naprave lahko učinkovito uporabljalo.

“Brez izkušenega osebja smo nemočni”

Poleg kapacitet pa je največji izziv britanskega zdravstvenega sistema pomanjkanje izkušenih zdravnikov in medicinskih sester, ki bi lahko obvladovali tako zahtevne krizne situacije. “Lahko kupimo postelje, lahko povečamo prostor in dodamo kisikove naprave, vendar celoten sistem odpove, če nimamo izkušenega osebja, ki bi se lahko borilo v takih kriznih razmerah,” je poudaril Whitty.

Profesor Kevin Fong, zdravnik, ki je med pandemijo delal na frontni črti, je opisal svoje izkušnje kot zelo travmatične. Večkrat se je zlomil in začel jokati, ko je opisoval dneve, ko so se bolniki “dobesedno zrušili z neba” in je bilo toliko smrti, da niso vedeli, kam z mrtvimi telesi. “Na nekaterih oddelkih so mrtva telesa shranjevali kar v vrečah za smeti, ker ni bilo več prostora,” je dejal Fong.

Širjenje novih variant virusa po Evropi

Medtem ko svet počasi okreva po posledicah pandemije COVID-19, se v Evropi že pojavljajo nove, bolj nalezljive različice virusa. Zdravstveni strokovnjaki po vsej Evropi opozarjajo, da bi lahko nova pandemija kmalu spet udarila. V Sloveniji so zdravstveni strokovnjaki prav tako izrazili zaskrbljenost zaradi hitrega širjenja nove različice koronavirusa v sosednjih državah, kar pomeni, da je le vprašanje časa, kdaj bo tudi Slovenija soočena z novimi izzivi. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) spremlja situacijo in že pripravlja morebitne scenarije za ponovni izbruh virusa.

Neenakosti v zdravstveni oskrbi – ključen problem prihodnosti

Profesor Whitty je v svojem govoru še poudaril, da neenakosti v dostopu do zdravstvenih storitev predstavljajo velik izziv pri spopadanju s prihodnjimi pandemijami. Po njegovih besedah moramo že zdaj začeti reševati te neenakosti, saj bomo v nasprotnem primeru ob naslednji pandemiji še bolj ranljivi. “Če ne bomo resno pristopili k reševanju teh problemov zdaj, ko imamo še čas, bo naslednja pandemija še hujša,” je dodal Whitty.

Kaj pa Slovenija?

V Sloveniji trenutno sicer ni takojšnjih znakov ponovitve pandemije, a mnogi zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da je ključno, da se pripravimo na prihodnje izzive. Opozorila o pomanjkanju zdravstvenega osebja in neenakostih v dostopu do storitev so aktualna tudi pri nas. Epidemija COVID-19 je tudi v Sloveniji razkrila nekatere pomanjkljivosti, predvsem na področju intenzivne nege in razpoložljivosti ustrezno usposobljenega kadra. Kot smo se naučili iz preteklih izkušenj, se pandemije širijo hitro, zato bo ključnega pomena, da okrepimo naš zdravstveni sistem, predvsem na področju preventive in odziva na izredne zdravstvene razmere.

Ne glede na to, ali bo naslednja pandemija udarila čez nekaj let ali desetletij, je profesor Whitty prepričan, da je njena ponovitev neizogibna. “Ne smemo biti nepripravljeni. Naslednja pandemija je samo vprašanje časa.” Njegova opozorila naj bodo tudi za Slovenijo opomin, da se moramo pravočasno pripraviti na morebitne prihodnje krizne razmere in izpopolniti svoj zdravstveni sistem.

Napisal: N. Z.

Vir: www, Freepik

Nevarnost na Androidih: Necro okužil več kot 11 milijonov naprav po svetu!

Nevarna programska oprema, imenovana Necro, je okužila milijone naprav z operacijskim sistemom Android, potem ko so uporabniki prenesli okužene aplikacije. Strokovnjaki opozarjajo, da Necro trojanec povzroča hude težave, saj omogoča prevaro naročnin in zlonamerno uporabo naprav.

Kako je Necro okužil milijone Android naprav?

Uporabniki Android naprav so ponovno postali tarča nevarne zlonamerne programske opreme, znane kot Necro trojanec, ki se je leta 2024 razširil po priljubljeni Google Play trgovini. Po podatkih, ki jih je delila varnostna podjetja, kot je Kaspersky, je Necro okužil več kot 11 milijonov naprav po vsem svetu. Uporabniki so postali žrtve te programske opreme, potem ko so prenesli okužene verzije priljubljenih aplikacij in iger, kar jim je omogočilo vdor na njihove telefone.

Kateri so bili glavni vektorji okužbe?

Med najbolj izpostavljenimi aplikacijami, ki so bile okužene, so bile različice aplikacij, kot so Wuta Camera, aplikacija za urejanje fotografij, in celo modificirana različica Spotify Plus. Prav tako so bile okužene različice popularnih iger, kot so Minecraft, WhatsApp, Stumble Guys in Melon Sandbox. Necro se v teh aplikacijah “ukorenini” v sistem in začne delovati v ozadju, kar omogoča hekerjem dostop do telefona uporabnika in uporabo naprave kot orodja za širjenje zlonamernega prometa.

Ena največjih nevarnosti Necro trojanca je njegova sposobnost, da okužene naprave uporabi za pošiljanje prevar z naročninami. To pomeni, da začne uporabnike brez njihove vednosti naročati na različne plačljive storitve, kar povzroča finančno škodo. Poleg tega uporablja telefone kot proxy strežnike, kar pomeni, da prek njih pošilja zlonamerni promet in tako okužbo širi naprej na druge naprave.

Kako se zaščititi?

Strokovnjaki uporabnikom Android naprav svetujejo, da so izredno previdni pri prenosu aplikacij, še posebej, če aplikacije niso iz uradnih virov. Kaspersky priporoča, da se pred prenosom aplikacij vedno preveri ocene in komentarje uporabnikov ter, da se izogibajo prenosu aplikacij od neznanih razvijalcev. Prav tako je pomembno, da se na napravi uporablja posodobljen antivirusni program, ki lahko prepozna in odstrani takšne grožnje.

Kakšna je prihodnost varnosti na Android napravah?

Varnost na Android napravah postaja vedno bolj pomembna tema, saj se napadi z zlonamerno programsko opremo povečujejo. Strokovnjaki opozarjajo, da bo v prihodnosti potrebno še več pozornosti nameniti kibernetski varnosti, saj hekerji postajajo vse bolj prefinjeni. Za uporabnike je ključnega pomena, da ostanejo pozorni in da redno posodabljajo svoje naprave, saj s tem zmanjšajo možnost okužbe.

V kolikor opazite, da vaša naprava deluje počasneje ali prejema nenavadna sporočila, je lahko to znak okužbe z zlonamerno programsko opremo. V takem primeru je najbolje čimprej skenirati napravo z antivirusnim programom in po potrebi obnoviti tovarniške nastavitve, da odstranite okužbe.

Napisal: N. Z.

Vir: Freepik

POZOR: Prevare s cepivom in novo boleznijo se širijo po Sloveniji!

V zadnjih dneh so mnogi državljani prejeli elektronska sporočila, ki se izdajajo za uradna obvestila Ministrstva za zdravje o izbruhu nove nalezljive bolezni in pozivu k cepljenju. Če ste med prejemniki tega sporočila, se izogibajte kakršnemu koli dejanju – gre za nevarno prevaro, ki lahko močno ogrozi vaše osebne podatke in varnost vašega računalnika.

Lažno ministrstvo poziva k cepljenju proti novi bolezni

Prevara se začne z elektronskim sporočilom, ki naj bi ga poslalo “info.mz@gov.si“ – naslov, ki na prvi pogled deluje legitimno. Sporočilo vsebuje alarmantno besedilo o izbruhu nove nalezljive bolezni v Sloveniji, skupaj s pozivom, naj se prejemniki cepijo. V priponki, priloženi k sporočilu, naj bi bili podatki o cepilnih mestih, kjer se lahko zaščitite pred to domnevno boleznijo.

Na prvi pogled se zdi, da gre za uradno obvestilo, vendar Ministrstvo za zdravje opozarja, da naslov pošiljatelja sploh ne obstaja in da gre za zlonamerno lažno sporočilo. Pošiljatelji izkoriščajo strah in negotovost ljudi, da bi jih napeljali k odpiranju nevarne priponke.

LokiBot: Virus, ki ukrade vaša gesla

Prava nevarnost preži v priponki sporočila, kjer se skriva trojanski konj z imenom LokiBot. Ta zlonamerna programska koda lahko ob odprtju ukrade vaše občutljive podatke, kot so gesla za prijavo v različne spletne račune in digitalna potrdila. LokiBot je že dolgo znan po svojih zmožnostih kraje osebnih podatkov in je izjemno nevaren, saj lahko povzroči resno škodo posameznikom in podjetjem.

Poleg kraje gesel, Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT opozarja, da so v takšnih sporočilih pogosto priložene tudi druge zlonamerne datoteke, kot so izsiljevalski virusi, ki šifrirajo vaše podatke in zahtevajo plačilo odkupnine za odklepanje, ali programi za nadzor vašega računalnika na daljavo.

Kako se zaščititi?

Če ste prejeli to sporočilo, nikar ne odpirajte priponke ali klikajte na povezave v njem. Sporočilo nemudoma označite kot neželeno pošto in ga izbrišite. Ne posredujte osebnih podatkov in ne odgovarjajte na sporočilo.

Ministrstvo za zdravje poziva vse državljane, naj bodo previdni, saj tovrstni spletni napadi postajajo vedno bolj prefinjeni in težje prepoznavni. Če imate kakršnekoli dvome o legitimnosti sporočila, preverite uradne kanale ministrstva ali kontaktirajte SI-CERT.

Napisal: E. K.

Vir: Ministrstvo za zdravje, Shutterstock

Virus oropouche je mutiral, hitro se širi! Primeri že v Evropi

Skrivnostni virus, ki je bil nekoč omejen na območje Amazonije, je doživel genetske spremembe in se v nevarnejši različici začel širiti po vsej Ameriki. Do nedavnega je bil virus oropouche, ki ga prenašajo komarji, relativno nepoznana bolezen, večinoma omejena na amazonski bazen v Južni Ameriki. Vendar se je ta okužba od konca leta 2023 začela širiti izven svojega običajnega območja.

Od 1. avgusta letos je bilo zabeleženih več kot 8000 primerov tako imenovane lenivčeve mrzlice, z dvema smrtnima primeroma v Braziliji. Večina okužb se je zgodila v Južni Ameriki, vendar so bile okužbe zabeležene tudi v Združenih državah in Evropi. Zaradi nenadnega porasta primerov je ameriški Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) izdal zdravstveno opozorilo za zdravnike v ZDA. Prvi primeri virusa v Evropi so bili odkriti junija in julija letos pri potnikih, ki so se okužili med bivanjem v Braziliji in na Kubi, poroča BBC.

Panameriška zdravstvena organizacija je zaradi virusa oropouche izdala epidemiološki alarm in dvignila raven tveganja za javno zdravje na “visoko”. “Čeprav je bolezen doslej imela blage simptome, je zaradi geografske razširjenosti prenosa in pojava hujših primerov potreben okrepljen nadzor,” je navedeno v sporočilu agencije.

Kaj je virus oropouche?

Oropouche je endemični virus za regijo Amazonije v Južni Ameriki in se širi prek ugrizov insektov. Najpogosteje se širi z majhnimi mušicami Culicoides paraensis, ki so v izobilju na velikem območju Amerike. Vendar pa ga lahko prenašajo tudi komarji Culex quinquefasciatus in Ochlerotatus serratus, ki jih najdemo v tropskih in subtropskih regijah.

Za zdaj ni zabeleženega neposrednega prenosa s človeka na človeka. Ko virus enkrat vstopi v krvni obtok, se lahko hitro razširi po celem telesu. Zdi se, da se še posebej kopiči v možganih in jetrih. Ime je dobil po vasi, v kateri je bil zabeležen prvi primer. Oblasti so namreč leta 1955 prvič izolirale ta virus iz krvi bolnega gozdnega delavca v naselju Vega de Oropouche v Trinidadu in Tobagu.

Do sedaj je bilo zabeleženih okoli 500.000 primerov okužbe, vendar je verjetno dejansko število večje, saj so simptomi zelo podobni drugim boleznim, ki povzročajo vročino. Konec osemdesetih let so se začele pojavljati okužbe v Panami, Peruju in Ekvadorju, od leta 2000 pa tudi v Boliviji, Kolumbiji, Ekvadorju in Francoski Gvajani.

Znanstveniki so po nedavni analizi virusa odkrili, da je prišlo do spremembe v njegovem genetskem kodu, zaradi česar se učinkoviteje razmnožuje v celicah okuženih. To pomeni, da lahko potencialno povzroči hujše simptome in se lažje širi z ugrizi komarjev.

V začetku tega leta sta v Braziliji po okužbi umrli dve mladi in sicer zdravi ženski. Oblasti preiskujejo tudi tretji smrtni primer srednjeletnega moškega. Prav tako je bilo nekaj primerov okužb nosečnic, pri katerih je prišlo do smrti nerojenega otroka ali težav pri razvoju možganov pri dojenčku.

Simptomi okužbe

Virus povzroča simptome, podobne gripi – visoko vročino, glavobol, bolečine v mišicah, slabost in bruhanje. V hujših primerih lahko povzroči meningitis.

Po podatkih CDC se simptomi običajno začnejo tri do deset dni po ugrizu in trajajo tri do šest dni. Lahko se ponovno pojavijo nekaj dni ali tednov po preboleli bolezni. Ni jasno zakaj,, morda gre za isto okužbo ali pa so se bolniki ponovno okužili.

Bolezen je znana tudi pod imenom ‘lenivčeva mrzlica’. Prvotno je bila odkrita pri vrsti opice, leta 1960 pa so jo v Braziliji izolirali iz lenivca. Trenutno ni znano, katera divja žival je glavni gostitelj virusa. Trenutno tudi ne obstajajo specifični tretmaji za to bolezen, zato zdravstvene organizacije poudarjajo potrebo po razvoju cepiva.

su; Foto: arhiv