Na Hrvaškem, kjer se zadnje mesece visoke cene hrane in osnovnih potrebščin vse bolj zajedajo v družinske proračune, je za petek napovedan poseben upor – bojkot trgovin, ki naj bi državljanom omogočil, da izrazijo svoje nezadovoljstvo. A vprašanje ostaja: ali lahko enodnevna akcija dejansko prinese spremembe, ali pa gre zgolj za simbolno gesto, ki bo hitro utonila v pozabo?

Protest prek nakupovalnih vozičkov

Pozivi k bojkotu so v preteklih dneh zaokrožili po družbenih omrežjih, mobilnih aplikacijah in celo v neformalnih pogovorih med ljudmi. “Preskrbite se vnaprej, kot bi šlo za nedeljo, ko so trgovine zaprte. Če želite kaj doseči, storite to zdaj, sicer ne boste nikoli,” poziva sporočilo, ki so ga prejeli številni uporabniki aplikacije WhatsApp. Avtorji, ki ostajajo neznani, vztrajajo, da je bojkot priložnost, da ljudje pokažejo svojo moč – ne z uličnimi protesti, ampak z odpovedjo vsakodnevnim navadam.

Ta pobuda, ki na prvi pogled deluje kot preprost izraz jeze nad visokimi cenami, v resnici temelji na že znanih primerih iz tujine. Britanski bojkot bencinskih črpalk leta 2000, ki je vodil v občutno znižanje cen goriva, je postal učbenik primera za organizatorje podobnih akcij. Hrvaški pobudniki upajo na podoben rezultat – manjše podražitve, ali še bolje, celo znižanje cen.

“Ni prostora za napake,” pravijo trgovci

A hrvaški trgovci na te pozive gledajo s precejšnjo mero zaskrbljenosti. Cene hrane naj bi se ta mesec zvišale za vsaj 3 %, kar je za marsikatero gospodinjstvo zadnji udarec v boju z inflacijo, ki je lani presegla 8 %. Pri tem trgovci opozarjajo, da so tudi sami stisnjeni v kot – višji stroški dobaviteljev, povečane plače zaposlenih in višje cene energentov jih silijo k nenehnim prilagoditvam. “Cene ne rastejo zaradi naše pohlepnosti, temveč zaradi globalnih trendov,” je v izjavi za lokalne medije dejal predstavnik ene večjih trgovskih verig.

A javnost ni naklonjena tem razlagam. “Vedno so trgovci tisti, ki plačajo najmanj, a zaslužijo največ. Zakaj bi morali ljudje plačevati ceno za njihove dobičke?” se sprašuje eden od uporabnikov na družbenih omrežjih, kjer je pobuda za bojkot že vzbudila burne razprave.

Vlada odgovarja z omejitvami, a ali je dovolj?

Medtem ko ljudje pozivajo k bojkotu, se hrvaška vlada trudi umiriti razmere. Septembra lani je že uvedla cenovne omejitve za 30 osnovnih živil in higienskih izdelkov – med njimi mleko, olje, sladkor in moko – kar je bil priljubljen ukrep med prebivalstvom. Premier Andrej Plenković je prejšnji teden napovedal razširitev seznama na 50 izdelkov, pri čemer naj bi bili med novimi omejitvami tudi kruh, nekateri mlečni izdelki in meso.

A ti ukrepi imajo svoje omejitve. Gospodarska zbornica Hrvaške opozarja, da lahko preveč strogih omejitev povzroči pomanjkanje določenih izdelkov, saj dobavitelji raje prodajajo svoje blago v tujini, kjer lahko dosežejo višje cene. Hrvaška, ki je z vstopom v evroobmočje lani sicer pridobila določeno stabilnost, zdaj plačuje ceno globalnih inflacijskih pritiskov in nestanovitnosti na trgih surovin.

Ali enodnevni bojkot lahko deluje?

Čeprav se ideja množičnega bojkota sliši privlačno, se mnogi ekonomisti sprašujejo o njegovem dejanskem vplivu. “Trgovci bodo utrpeli nekaj izgube, a če ljudje preprosto prestavijo svoje nakupe na naslednji dan, bo učinek minimalen,” pravi profesor ekonomije na Univerzi v Zagrebu. Po drugi strani pobudniki vztrajajo, da gre za princip – za dokaz, da ljudje niso pripravljeni sprejeti dvigovanja cen brez ugovora.

Primerjave s tujimi bojkoti, kot je že omenjeni britanski primer, kažejo, da takšne akcije včasih delujejo, vendar je potrebna široka udeležba. Če se bo v bojkotu na Hrvaškem resnično združilo vsaj 10 % prebivalcev, bi trgovci lahko začutili učinek – a vprašanje ostaja, ali bodo sledile tudi dolgoročne spremembe v cenovni politiki.

Mnenja so deljena – lahko Hrvaška spremeni potek igre?

Bojkot trgovin na Hrvaškem je več kot le enodnevna akcija – je odraz naraščajočega nezadovoljstva prebivalstva z ekonomskimi razmerami in občutka nemoči. Ali bo ta pobuda zgolj kaplja v morje nezadovoljstva, ki se bo hitro razblinila, ali pa bo sprožila val sprememb, ki bo vplival na prihodnost cenovne politike? Odgovor bo dal čas – in petek.

Napisal: E. K.

Vir: Facebook, Freepik

Kaj imajo skupnega zagrebška slaščičarna, bitcoin in borza? Če vprašate domačine in turiste, ki so obiskali slaščičarno Millenium v središču mesta, je odgovor preprost – cene, ki se spreminjajo tako hitro, kot vrednost kriptovalut. Na prvi pogled elegantna kavarna, ki bi jo zlahka pričakovali na elitnih ulicah Dubaja ali Pariza, je postala pravi magnet za razprave, pa tudi frustracije.

Ko Coca-Cola stane več kot kosilo

Predstavljajte si, da za stekleničko Coca-Cole odštejete 8 evrov. Da, prav ste prebrali – za tistih 2,5 decilitra, ki jih sicer v trgovini dobite za približno 1,5 evra. A to je realnost, ki jo je decembra 2024 zabeležila novinarka hrvaškega Jutarnjega lista, ko je raziskovala cene v Milleniumu.

In to še ni vse. Le nekaj dni kasneje je ista Coca-Cola stala “le” 6,20 evra, naslednji dan pa se je cena znižala na 4,70 evra. Podobna zgodba se je odvijala pri kavi z mlekom, ki je v razmiku dveh dni padla z 4,80 evra na 3,20 evra. Kako si torej razložiti ta cenovni vrtiljak, ki je marsikaterega gosta pustil z mešanico začudenja, jeze in rahlega smeha?

QR kode namesto cenikov: Transparentnost ali skrita igra?

Eden od razlogov za zmedo je pomanjkanje klasičnih cenikov. V Milleniumu so cene dostopne le prek QR kode – kar je sodobno, a obenem dvorezen meč. Nekaterim je všeč, da se kavarna prilagaja digitalni dobi, spet drugi v tem vidijo način, kako prikriti hitro spreminjanje cen.

Zakaj bi se cene sploh morale spreminjati? Ko je novinarka Jutarnjega lista poskušala stopiti v stik z lastnikom slaščičarne, je prejela kratek in odrezav odgovor: “Med adventom dvignemo cene, to je to.” In nato – konec pogovora. Ali to pomeni, da je slaščičarna oblikovala svoj mini borzni sistem, kjer cene nihajo glede na povpraševanje, praznike ali enostavno po trenutni volji?

Kako se Millenium primerja z drugimi lokali v Zagrebu?

Za boljše razumevanje je pomembno pogledati širšo sliko. V povprečju kava z mlekom v središču Zagreba stane med 1,5 in 2 evra, Coca-Cola pa redko preseže 3 evre. Tudi na prestižnih lokacijah, kot je znani trg Bana Jelačića, so cene bolj dostopne kot v Milleniumu.

Čeprav bi lahko trdili, da lokacija v srcu mesta opravičuje višje cene, je Millenium vseeno presegel pričakovanja – in ne vedno v dobrem smislu. Nekateri domačini so slaščičarno označili za past za turiste, medtem ko drugi trdijo, da gre za prefinjeno strategijo, kako privabiti tiste, ki cenijo luksuz.

Je Millenium res prestižna izkušnja?

Eleganca lokala, unikatne sladice in osrednja lokacija gotovo privlačijo določeno občinstvo. Toda ali visoke cene res zagotavljajo občutek ekskluzivnosti ali zgolj odganjajo potencialne stranke? Na spletu se vrstijo deljena mnenja: nekateri pohvalijo ambient in kakovost, spet drugi opozarjajo, da se takšne cene v središču Zagreba zdijo pretirane, celo neresne.

Kakšen je pravi razlog za takšne cene?

Razlogov je lahko več. Prvič, lokacija – Millenium se nahaja na eni najbolj prometnih ulic, kjer se vsakodnevno sprehaja na tisoče ljudi, vključno s turisti, ki so pogosto pripravljeni plačati več. Drugič, povpraševanje – med adventom ali v času drugih praznikov se poveča obisk, kar pomeni tudi večjo pripravljenost plačevanja višjih cen.

Nenazadnje pa je tu še faktor prestiža. Zdi se, da Millenium s takšnimi cenami poskuša ustvariti vtis, da je več kot le kavarna – je statusni simbol. A vprašanje ostaja: ali lahko takšna strategija dolgoročno uspe, ali pa bo odgnala tako domačine kot turiste?

Kdo bo (še) pripravljen plačati?

Slaščičarna Millenium je zagotovo ustvarila svojstven vtis – pa naj bo ta pozitiven ali negativen. Čeprav nekatere stranke cenijo luksuz in ekskluzivnost, je za mnoge cenovna politika enostavno nerazumna.

Obiskovalcem, ki jih privlačijo modne destinacije, svetujemo, da pred naročilom preverijo cene in se odločijo, ali je ta izkušnja vredna svojega denarja. Za ostale pa – morda je bolj smiselno uživati ob kavi na kateri od številnih drugih zagrebških lokacij, kjer bodo užitek in cena bolj usklajena.

Napisal: E. K.

Vir: Časnik, Pexels

V zadnjih mesecih so se cene kave v Evropi, vključno s Slovenijo, občutno zvišale, kar je posledica kombinacije globalnih kriz, podnebnih sprememb in lokalnih politik. Pandemija COVID-19 je sprožila val inflacije, ki ga je dodatno poslabšala vojna v Ukrajini. Ta konflikt je povzročil naraščajoče cene energentov in prekinitev dobavnih verig, kar neposredno vpliva na cene surovin, vključno s kavo.

Pomemben dejavnik, ki prispeva k rasti cen, so hutijevski uporniki v Jemnu, ki s svojimi napadi na ladje v Rdečem morju motijo svetovni ladijski promet. Ladje so prisiljene obiti Rt dobrega upanja v Južni Afriki, kar podaljšuje čas transporta in zvišuje stroške, še posebej za kavo iz Vietnama, glavnega proizvajalca robusta kave.

Poleg tega Evropska unija uvaja nova pravila za preprečevanje krčenja gozdov, ki zahtevajo od proizvajalcev kave, da zagotovijo, da njihova proizvodnja ni povzročila krčenja gozdov. Ta pravila pomenijo dodatne stroške za proizvajalce, ki jih bodo verjetno prenesli na potrošnike.

Podnebne spremembe še dodatno zaostrujejo situacijo. V Južni Ameriki so zmrzali in suše v zadnjih letih zmanjšale pridelek kave v Braziliji, medtem ko je v Vietnamu pozna deževna sezona zmanjšala proizvodnjo. Manjša ponudba kave na trgu je vodila do višjih cen.

K tem dejavnikom je treba dodati še učinek močnega ameriškega dolarja, saj se kava na mednarodnem trgu prodaja v dolarjih. Krepitev dolarja je kavo v Evropi še podražila.

Kljub trenutnim visokim cenam pa strokovnjaki napovedujejo, da bi se cene kave lahko srednjeročno stabilizirale. Pričakuje se, da bo prihodnje leto pridelava kave presegla povpraševanje, kar bi lahko pripeljalo do znižanja cen. Do takrat pa bodo ljubitelji kave morali globlje seči v žep za svojo najljubšo skodelico.

EK; Eurostat, Pexels

Na ministrstvu za turizem pravijo, da je bilo od začetka leta en odstotek več nočitev, julij pa enak lanskemu.

CRIKVENICA – „V prvi vrsti ob morju imamo pet gostinskih lokalov, že 20 ali več let imamo tudi manjši družinski hotel. V primerjavi z lanskim letom je sezona vsaj za 40 odstotkov šibkejša. To ne bo najslabša sezona, je že,“ je za Danas.hr povedal Robert Palić, gostinec iz Crikvenice. Skrbi ga, kako bo izpeljal sezono, nenazadnje ima v tem času zaposlenih kar 85 delavcev iz celega sveta. Tudi ostale restavracije in namestitvene kapacitete na tem koncu Jadrana niso popolnoma zasedene, podobno je tudi drugod po Jadranu, kjer ni takega obiska, kot so ga morda sosedje pričakovali oz. se nanj pripravljali.

To so številke

Na ministrstvu za turizem pravijo, da je bilo od začetka leta en odstotek več nočitev, julij pa enak lanskemu. Spomnijo, da je pri zasebnikih celo 23.000 postelj več kot lani, zato je ponudba večja od povpraševanja.

Predsednik vlade opozarja

„Fizični in finančni kazalniki turistične sezone so zelo dobri in kažejo rast glede na lansko leto v prihodih, prenočitvah in prihodkih, obeta pa se zelo uspešna sezona,“ pa je v torek za Vijesti.hr dejal premier Andrej Plenković. Po podatkih, ki jih je predstavil, je danes sezona glede na prihode in en odstotek prenočitev v primerjavi z lanskim letom boljša za pet odstotkov, prihodki pa bodo višji kot lani. „Skupna slika turistične sezone je zelo pozitivna. Vsi tisti, ki postavljajo cene, se morajo malo ozreti naokoli, videti, da so v Sredozemlju še druge destinacije, da se vsi borijo za turiste in da se temu primerno oblikuje cenovna politika. Kdor pretirava s ceno, storitev pa ni ustrezna, zagotovo ne vlaga v prihodnost,“ pa je dejal Plenković.

Koliko Hrvati zaslužijo s turizmom?

Med letoma 2020 in 2023 so prihodki Hrvaške od turizma doživeli precejšnjo nihanje zaradi različnih dejavnikov, kot so pandemija COVID-19, epidemiološki ukrepi in gospodarske razmere. Leto 2020 je bilo izjemno težko za hrvaški turizem, saj so se prihodki močno zmanjšali zaradi omejitev potovanj in zaprtja meja. V primerjavi s prejšnjimi leti je število turistov upadlo za več kot 70 %, kar je povzročilo velik finančni primanjkljaj.

Leta 2021 je turizem začel kazati znake okrevanja. Kljub še vedno prisotnim omejitvam je Hrvaška uspela pritegniti več turistov, predvsem zaradi svoje raznolike ponudbe in relativne bližine evropskim trgom. Prihodki so se povečali za približno 50 % v primerjavi s prejšnjim letom, vendar še vedno niso dosegli ravni iz obdobja pred pandemijo.

Leto 2022 je prineslo še večji optimizem, saj so prihodki od turizma dosegli približno 80 % predkrizne ravni. Ta rast je bila posledica sproščanja omejitev, izboljšane epidemiološke slike in učinkovite promocije turističnih destinacij. Poletna sezona je bila posebej uspešna, z velikim številom turistov iz Nemčije, Slovenije in Avstrije.

Leto 2023 je bilo prelomno, saj so prihodki od turizma končno dosegli in celo presegli raven iz leta 2019. Hrvaška je postala ena izmed najbolj priljubljenih destinacij v Sredozemlju, kar je pritegnilo turiste z vsega sveta.

Pričakovanja za turistično sezono 2024 so visoka. Zaradi novih investicij v infrastrukturo in izboljšane turistične ponudbe se pričakuje, da bo Hrvaška privabila še več obiskovalcev. Poleg tradicionalnih tržnih segmentov, kot so družinski in mladinski turizem, se poudarek vse bolj usmerja tudi na luksuzni in trajnostni turizem. S stalnimi prizadevanji za izboljšanje kakovosti storitev in promocijo edinstvenih destinacij Hrvaška ostaja optimistična glede nadaljnje rasti prihodkov od turizma.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: rivieracrikvenica.com