Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Vau! Slovenija dobila mega superračunalnik – kaj to pomeni za nas?

LJUBLJANA – Neverjeten uspeh na evropskem razpisu! Slovenija je dosegla največje možno število točk in si zagotovila financiranje za superračunalnik in tovarno umetne inteligence. To ni le tehnični projekt – to je preboj, ki bo državo postavil v sam vrh tehnološkega razvoja.

Kaj to pomeni za Slovenijo?

Superračunalniki so v današnjem svetu nuja. Podnebne simulacije, razvoj zdravil, umetna inteligenca, biotehnologija – vse to zahteva ogromne računske zmogljivosti. In zdaj bo imela Slovenija svojega giganta, ki bo presegel trenutnega Vege, katerega zmogljivost je “le” 6,9 petaflopa. Novi računalnik? 110 petaflopov na sekundo. To je več kot 15-kratna nadgradnja!

In lokacija? Maribor. Država je že lani odkupila zemljišče od Dravskih elektrarn, zdaj je vse pripravljeno za gradnjo. Napajanje? Hidroelektrarna Mariborski otok. Trajnostno, učinkovito, ekološko – tako, kot mora biti.

Golob: ‘Dokazali smo, da smo globalno konkurenčni’

Novico je prek Instagrama objavil premier Robert Golob:

“Na razpisu za evropska sredstva za superračunalnik in tovarno umetne inteligence smo med vsemi prijavitelji dosegli najvišje število točk.”

Poudaril je, da ta projekt ni le investicija v tehnologijo, temveč v prihodnost naših mladih, znanstvenikov in podjetnikov. Slovenija bo postala eno od tehnoloških središč Evrope.

Koliko denarja bo zares prišlo?

In tu se začnejo vprašanja. Koliko? Podatki o natančnem znesku še niso razkriti, a po podatkih Dela Slovenija pričakuje do 75 milijonov evrov iz Bruslja, zraven pa bo država dodala še enak znesek iz proračuna.

To pomeni 150 milijonov evrov za razvoj vrhunskega superračunalnika, ki bo omogočal napredne raziskave.

Kdo stoji za tem projektom?

To ni zgolj vladni projekt. Za prijavo na razpis je stal močan konzorcij:

  • Institut informacijskih znanosti (IZUM),
  • Institut Jožef Stefan,
  • Univerza v Mariboru,
  • Univerza v Ljubljani,
  • Univerza na Primorskem,
  • Gospodarska zbornica Slovenije in številni drugi partnerji.

To ni zgolj en projekt, temveč povezava najboljših umov v državi.

Kaj prinaša superračunalnik?

Ne gre samo za številke. Kaj bo ta tehnologija dejansko omogočila?

  • Hitrejše in natančnejše podnebne simulacije – napovedovanje ekstremnih vremenskih pojavov.
  • Napredne medicinske raziskave – razvoj novih terapij, personalizirana medicina.
  • Boljše analize v biotehnologiji – hitrejše odkrivanje novih spojin in materialov.
  • Podpora umetni inteligenci – omogočanje naprednih AI modelov, ki bodo izboljšali industrijo in gospodarstvo.
  • Varnost in obdelava podatkov – hitrejša analiza velikih podatkov za javno upravo, varnostne službe in industrijo.

Kako hitro bo projekt zaživel?

Če bo vse šlo po načrtih, bo novi superračunalnik operativen v začetku leta 2027. Ampak – bo res? Ali bo projekt obtičal v birokraciji?

Ali bo Slovenija izkoristila potencial?

Res je, Slovenija je uspela na razpisu, ampak kaj zdaj? Ključno bo, da se denar ne izgubi v sistemu, da se projekt izpelje transparentno, brez nepotrebnega zavlačevanja.

Pomembno vprašanje: Kdo bo imel dostop do te tehnologije? Se bo omejil na znanstvenike ali bo odprt tudi za inovativna slovenska podjetja? Bo šel denar v razvoj ali zgolj v drago infrastrukturo, ki je nato ne bomo znali izkoristiti?

Prelomnica za Slovenijo

Slovenija ima redko priložnost, da se pozicionira kot tehnološka sila Evrope. Če bo projekt izpeljan pravilno, bo to ena najpomembnejših investicij zadnjih desetletij.

Ampak – ali bomo res znali izkoristiti to priložnost? Ali bo superračunalnik zgolj bleščeča vizitka, ki se bo prašila, ali pa gonilo pravega tehnološkega napredka?

To bomo še videli. A za zdaj – velik korak naprej za Slovenijo!

Vir:

  • Delo
  • STA
  • Vlada RS

Ali bo novi davek na nepremičnine res prinesel višje plače?

Slovenska vlada je s predstavitvijo novega davka na nepremičnine dvignila precej prahu. Gre za enega ključnih ukrepov, ki naj bi prerazporedil davčna bremena – z dela na premoženje. A vprašanje, ki si ga zastavlja marsikateri Slovenec, je jasno: ali bo davek res izboljšal položaj srednjega sloja, kot trdi vlada, ali pa bo to le še ena dodatna obremenitev za državljane?

Zbrana sredstva in obljube o višjih plačah

Premier Robert Golob je napovedal, da bo davek na nepremičnine zbral približno 600 milijonov evrov letno, kar bi pomenilo eno največjih davčnih reform v zadnjem desetletju. Denar naj bi bil namenjen izključno razbremenitvi dela, kar naj bi se odrazilo v višjih neto plačah. Minister za finance Klemen Boštjančič je pojasnil, da predlog vključuje dva ključna ukrepa: novo posebno osebno olajšavo v višini 2000 evrov letno za dohodke iz rednega delovnega razmerja ter spremembo dohodninske lestvice.

Kaj to pomeni v praksi? Zaposleni z minimalno plačo naj bi po teh izračunih prejel 320 evrov več na leto, medtem ko bi zaposleni s povprečno plačo lahko računal na približno 520 evrov višjo neto plačo. Toda ali bo ta načrt dejansko izvedljiv? Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da se to sliši bolje na papirju kot v resnici.

Kako bo davek vplival na nepremičninski trg?

Ena ključnih značilnosti novega davka je njegova progresivnost. Prva nepremičnina, kjer lastnik stalno prebiva, bo oproščena davka, medtem ko bodo dodatne nepremičnine obdavčene po precej višjih stopnjah. Tak pristop, pravijo vladni predstavniki, bo spodbudil lastnike, da neizkoriščene nepremičnine dajo v najem – kar bi lahko nekoliko razbremenilo trenutno kritično situacijo na nepremičninskem trgu.

Toda skeptiki opozarjajo, da bi ta davek lahko imel tudi nasprotne učinke. Ali bodo lastniki praznih stanovanj dejansko znižali najemnine, da privabijo najemnike? Ali pa bodo – v luči višjih stroškov – preprosto zvišali najemnine, kar bo še dodatno obremenilo najemniški trg?

Primerjave s tujino – res sledimo evropskim trendom?

V evropskem kontekstu Slovenija zaostaja, ko gre za obdavčitev premoženja. V državah, kot so Danska, Francija in Nemčija, davek na nepremičnine že vrsto let velja za ključen vir prihodkov, s katerim financirajo socialne programe. V Sloveniji pa so obstoječe dajatve, kot je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), razdrobljene in po mnogih ocenah neučinkovite. Predlagani davek naj bi združil te obstoječe dajatve v enoten sistem.

Kljub temu ostaja vprašanje, kako bodo ljudje sprejeli nov davek v praksi. Medtem ko se v državah z daljšo tradicijo progresivne obdavčitve premoženja ta sredstva pogosto neposredno vračajo v lokalne skupnosti, pri nas ljudje izražajo dvome o tem, ali bo zbrani denar res namensko uporabljen.

Dve plati medalje

Čeprav je davek na nepremičnine zasnovan kot orodje za večjo pravičnost, odpira številna vprašanja. Bo res pomagal srednjemu sloju, kot trdi vlada? Načrti za razbremenitev plač so sicer ambiciozni, vendar je ključno vprašanje, ali bo nova obdavčitev nepremičnin res zadoščala za tako visoko prerazporeditev davčnih bremen.

Minister Matjaž Han je bil ob napovedi novega davka previdno optimističen, a hkrati priznal, da bo to »trnova pot«. Zakonodaja mora biti pripravljena do konca leta 2025, zato bodo podrobnosti še predmet razprav.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

Tomaž Lisec: “Ne znajo razdeliti 13.000 računalnikov, sanjajo pa o superračunalniku?!”

LJUBLJANA – Slovenija je zadnje mesece priča razpravam o težavah pri razdeljevanju 13.000 prenosnih računalnikov, ki jih je država nabavila za povečanje digitalne dostopnosti, in ambicioznem projektu gradnje superračunalnika. Vprašanja o učinkovitosti vodenja projektov Ministrstva za digitalno preobrazbo so sprožila tako politično kot javno razpravo.

Težave z razdeljevanjem prenosnikov

Julija 2023 je Ministrstvo za digitalno preobrazbo objavilo javno naročilo za nakup 13.000 prenosnih računalnikov, vredno 6,5 milijona evrov. Namen nakupa je bil izboljšati digitalno opremljenost šol in omogočiti dostop do sodobne tehnologije socialno šibkim družinam. Prenosniki so bili dostavljeni novembra 2023, a kljub obsežni investiciji so se pri razdeljevanju naprav pojavile resne težave.

Do februarja 2024 je bilo razdeljenih le 39 računalnikov, medtem ko je preostalih več kot 12.900 naprav še vedno čakalo v skladiščih. Pomanjkanje jasnega načrta za distribucijo je povzročilo zamude in nezadovoljstvo med potencialnimi upravičenci. Kot je navedel Dnevnik, so prvi računalniki prišli v šole šele marca 2024.

Emilija Stojmenova Duh bi morala kazensko odgovarjati.
"V logaškem skladišču 9438 prenosnih računalnikov brez garancije"…

Posted by Tomaz Lisec on Saturday 16 November 2024

Kritike opozicije

Poslanec SDS Tomaž Lisec je izpostavil: “Ne znajo razdeliti 13.000 računalnikov, sanjajo pa o superračunalniku.” Njegova izjava odraža nezaupanje v sposobnost ministrstva za uspešno izvedbo tako zapletenega projekta. Kritike so bile še posebej ostre glede pomanjkanja operacijskih sistemov na prenosnikih, kar je pomenilo dodatne stroške za končne uporabnike. Prav tako je opozoril že večkrat na dolgotrajne birokratske postopke, zaradi katerih socialno šibki še dolgo niso prejeli naprave.

Delna razdelitev prenosnikov

Do konca marca 2024 je ministrstvo uspelo razdeliti nekaj več kot 3.000 prenosnikov šolam in zavodom, preostalih 10.000 pa je bilo namenjenih socialno šibkim družinam. Kljub dobrim namenom se je soočilo z valom kritik zaradi počasnosti in kompleksnosti razdeljevanja. Po podatkih RTV Slovenija so do oktobra 2024 uspeli pozitivno rešiti več kot 2.400 vlog, računalniki pa so bili postopoma dostavljeni upravičencem. (RTV Slovenija)

Ambicije glede superračunalnika

Ob teh težavah pa je ministrstvo napovedalo gradnjo enega najmočnejših superračunalnikov v Evropi, vrednega več kot 120 milijonov evrov. Po besedah premierja Roberta Goloba bo ta projekt Slovenijo postavil v vrh umetne inteligence in podatkovne analitike ter pripomogel k razvoju satelitskih tehnologij. Golob je poudaril: “Če pričakujete, da bomo gradili superračunalnik in o tem nikogar ne obvestili, se mi to ne zdi smiselno.” Vir: Twitter Vlade RS.

Ambiciozen projekt je v javnosti sprožil mešane odzive – mnogi ga vidijo kot priložnost za dvig tehnološkega ugleda Slovenije, drugi pa opozarjajo, da je treba najprej poskrbeti za osnovne tehnološke potrebe prebivalstva, kot je razdelitev že nabavljenih prenosnikov.

Primer prenosnih računalnikov kaže na pomanjkljivo načrtovanje in izvajanje državnih projektov, kar poraja dvome o uspehu bolj kompleksnih iniciativ, kot je gradnja superračunalnika. Čeprav bi lahko superračunalnik predstavljal pomemben mejnik za Slovenijo, so osnovne težave pri razdeljevanju že obstoječe opreme zadosten razlog za premislek o prioritetah.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www, FB

Zdravstvena reforma v zastoju? “Vlada odkriva toplo vodo na račun našega zdravja in denarja”

LJUBLJANA – Zdravstvena reforma, ki je bila obljubljena kot ena ključnih prioritet trenutne vlade, se zdi vse bolj oddaljena. Po obetavnem začetku razprav in napovedi se zdaj zdi, da je projekt zastal. Državljani so vedno bolj skeptični, saj konkretnih rezultatov ni, težave pa se le še kopičijo.

Vlada izgublja fokus?

Na začetku mandata je vlada ambiciozno napovedala popolno prenovo zdravstvenega sistema, ki bi skrajšala čakalne vrste, izboljšala dostopnost do zdravstvenih storitev in razbremenila zdravnike. Danes, po skoraj dveh letih, je napredek minimalen. Namesto konkretnih ukrepov javnost posluša nove obljube. Se vlada boji ukrepati zaradi notranjih razkolov ali zunanjih pritiskov?

Minister za zdravje je v več intervjujih zatrdil, da delajo na pripravi reforme, vendar je načrte težko preveriti, saj podrobnosti niso dostopne. Po njegovih besedah naj bi spremembe zajele povečanje sredstev za javno zdravstvo in večjo digitalizacijo sistema, kar pa je trenutno le na papirju.

Eden glavnih razlogov za zastoje so očitno pritiski interesnih skupin. Na eni strani zdravniška združenja zahtevajo več sredstev in boljše delovne pogoje, na drugi strani pa so zavarovalnice, ki se bojijo izgube vpliva v sistemu. Medtem pacienti ostajajo ujeti v kaosu čakalnih vrst.

“Čakamo že mesece na reformo, ki bi nam olajšala dostop do zdravnika, a zdi se, da nikogar ni, ki bi razumel, kako je biti pacient v tem sistemu,” je za Delo komentirala pacientka, ki že pol leta čaka na specialistični pregled.

Kaj pravijo številke?

Statistike kažejo, da je slovensko zdravstvo v resni krizi. Po podatkih Eurostata ima Slovenija manj zdravnikov na prebivalca kot večina držav EU. Hkrati je povprečna čakalna doba za nekatere posege celo daljša kot v bolj obremenjenih zdravstvenih sistemih.

Še bolj alarmantno je dejstvo, da se mladi zdravniki izogibajo dela v javnem sektorju zaradi nizkih plač in slabih pogojev. “Slovensko zdravstvo postaja primer, kako ne voditi sistema, ki temelji na javnih storitvah,” je opozoril strokovnjak iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Poročajo Finance.

Kaj reforma pomeni za Slovence?

Za prebivalce Slovenije zdravstvena reforma ni le politično vprašanje – je ključno življenjsko vprašanje. Zlasti ranljive skupine, kot so starejši in kronični bolniki, se soočajo z neenakim dostopom do zdravstvenih storitev.

Slovenija je zavezana zagotavljanju univerzalne dostopnosti zdravstvenih storitev, a to obljubo zdaj uspešno ruši birokracija in pomanjkanje jasne vizije. Bolj kot se reforma odlaša, bolj nezadovoljni so državljani.

Kaj prinaša ločitev zasebnega in javnega sektorja v zdravstvu?

Ena od ključnih tem v razpravah o zdravstveni reformi je morebitna ločitev zasebnega in javnega sektorja, kar je ideja, ki v Sloveniji sproža burne odzive. Čeprav se nekateri zavzemajo za to rešitev, bi njen vpliv lahko prinesel več negativnih kot pozitivnih učinkov.

  • Odhodi zdravnikov iz javnega sektorja

Eden največjih izzivov, ki ga ločitev zasebnega in javnega sektorja prinaša, je povečanje števila odhodov zdravnikov iz javnih ustanov v zasebne prakse. Že zdaj se številni zdravniki odločajo za zasebni sektor zaradi boljših pogojev dela, višjih plač in večje avtonomije. Ločitev sektorjev bi ta (najverjetneje) trend še pospešila.

V Sloveniji je že zdaj pomanjkanje zdravnikov v javnem sektorju. Po podatkih Eurostata Slovenija zaostaja za povprečjem EU pri številu zdravnikov na 1.000 prebivalcev. Če bi se zdravniki v večjem številu preusmerili v zasebne prakse, bi javni sektor ostal brez ključnega kadra. To bi povzročilo daljše čakalne vrste in še večje nezadovoljstvo med pacienti, ki se ne morejo privoščiti zasebnega zdravljenja. Poročajo Finance.

  • Večja neenakost med pacienti

Ločitev sektorjev bi okrepila neenakosti med prebivalci. Tisti, ki bi si lahko privoščili zasebne zdravstvene storitve, bi imeli hitrejši dostop do kakovostnejše oskrbe, medtem ko bi večina ostala ujetnica počasnega in podhranjenega javnega sistema. To bi nasprotovalo načelu univerzalne dostopnosti do zdravstva, ki ga Slovenija trenutno zagovarja.

Kot je v enem od intervjujev za Delo opozoril nekdanji minister za zdravje: “Ločitev sektorjev pomeni, da bo zdravje vse bolj postajalo privilegij bogatih, medtem ko bodo ostali čakali v vedno daljših vrstah.”

  • Finančna destabilizacija javnega sektorja

Javni sektor bi se zaradi ločitve soočil tudi z zmanjšanjem finančnih sredstev. Zavarovalnice in država bi več denarja preusmerili v zasebni sektor, javni sistem pa bi ostal z manj viri za vzdrževanje infrastrukture, kadrov in kakovosti storitev.

Slovenski zdravstveni sistem se že zdaj sooča s pomanjkanjem sredstev za osnovne storitve. Dodaten odliv financ bi vodil v zmanjšanje obsega storitev in kakovosti oskrbe. Brez stabilnega financiranja bi lahko javni zdravstveni sektor v nekaj letih postal skoraj povsem neučinkovit.

  • Razdvojenost zdravstvenega osebja

Ločitev sektorjev bi povzročila razdvojenost med zdravstvenim osebjem, ki bi moralo izbirati med javnim in zasebnim sistemom. To bi še dodatno povečalo tekmovalnost in napetosti znotraj zdravstvene skupnosti. Zdravniki bi se morali odločati, ali ostati v manj privlačnem javnem sektorju ali prestopiti v bolje plačani zasebni sektor.

Kot je poudaril predstavnik zdravniškega sindikata v pogovoru za Slovenske novice: “Razkol med javnim in zasebnim sektorjem bo razdvojil medicinsko skupnost in škodoval vsem, predvsem pacientom.”

Potencialne nevarnosti ločitve sektorjev

Ločitev zasebnega in javnega sektorja bi lahko vodila v pospešen odliv zdravnikov, finančno destabilizacijo javnega zdravstva in večjo neenakost med pacienti. Namesto da bi reševala obstoječe težave, bi ločitev prinesla nove, globlje razpoke v zdravstveni sistem, ki že tako potrebuje temeljito prenovo. Rešitev (menimo) ni v ločitvi, temveč v boljši integraciji in optimizaciji obeh sektorjev, da bi delovala v korist vseh prebivalcev.

Kakšne pa so posledice zavlačevanja?

Če vlada ne bo ukrepala, se bodo negativni učinki le še stopnjevali. To lahko vodi do večjih finančnih stroškov za prebivalce, ki bodo morali po pomoč vse pogosteje v zasebni sektor. Prav tako obstaja nevarnost izgube zaupanja v javne institucije, kar lahko prinese politične posledice.

Ali si trenutna vlada želi, da bi postala znana kot tista, ki je zavozila eno najpomembnejših reform v zgodovini Slovenije? Za zdaj odgovori na to vprašanje niso optimistični.

Napisal: N. Z.

Vir: www, IG

Evo, oni bodo prejeli “zaslužno” pokojnino, mi, navadni smrtniki pa …

LJUBLJANA – Trenutna vlada pod vodstvom Roberta Goloba je povzročila precejšnje razburjenje z dvigom pokojnin za tako imenovane “zaslužne” državljane, kar številni vidijo kot nepotreben in neupravičen privilegij. Vlada je v zadnjih mesecih dvignila pokojnine za določeno skupino posameznikov, kar je med javnostjo povzročilo številna vprašanja o tem, kdo so ti “zaslužni”, zakaj so upravičeni do višjih pokojnin in kaj to pomeni za preostale upokojence in davkoplačevalce.

Kaj pomeni “zaslužna” pokojnina?

V Sloveniji obstaja koncept posebnih zaslužnih pokojnin, ki jih lahko prejmejo posamezniki, ki so v preteklosti pomembno prispevali k razvoju ali blaginji države. Med njimi so umetniki, znanstveniki, športniki in drugi, ki so pustili pečat v slovenski družbi. Te posebne pokojnine niso odvisne zgolj od let delovne dobe in prispevkov, temveč od osebnih dosežkov, ki so bili prepoznani kot pomembni za državo.

Vendar pa mnogi kritiki menijo, da trenutna vlada Roberta Goloba širi ta pojem na način, ki ni več v skladu z osnovnim namenom te ureditve. Namesto da bi bile podeljene zgolj izjemnim posameznikom, se zdi, da so povišanja namenjena širši skupini, kar vzbuja dvome o tem, ali je ta denar smiselno porabljen. “Vlada deli denar kot da je brez vrednosti. Ker ni njihov. Vaš je,” piše Spletnicasopis.eu, kjer opozarjajo na problematičnost takšnega pristopa.

Kdo torej prejme višje pokojnine?

V ospredje se postavlja vprašanje, kdo konkretno prejema te dvignjene pokojnine. Po mnenju poznavalcev in nekaterih opozicijskih politikov se zdi, da so povišanja pogosto namenjena posameznikom, ki so blizu aktualni vladi ali pa so po mnenju oblasti zaslužni zgolj zaradi svoje politične naklonjenosti. Kritiki opozarjajo, da je takšno “nagrajevanje zvestih” oblika politične korupcije, saj se javna sredstva uporabljajo za utrjevanje političnih vezi in lojalnosti, namesto da bi se razdelila pravično in pregledno.

Peter Jančič je na družbenih omrežjih opozoril, da bo letni strošek teh zaslužnih pokojnin znašal kar 20.344 evrov na posameznika, kar v desetih letih pomeni 203.444 evrov – skoraj četrt milijona evrov na prejemnika. “Veliko jih bo vzelo, ker niso neumni. Vsak bi,” je zapisal Jančič, pri čemer je izrazil dvom o smotrnosti te odločitve (Spletnicasopis.eu).

Zakaj je to problematično za davkoplačevalce?

Za povprečne davkoplačevalce, ki sami prejemajo nizke ali komaj zadostne pokojnine, je takšno izplačevanje zaslužnih pokojnin problematično, saj pomeni dodatno obremenitev državnega proračuna. Medtem ko se mnogi upokojenci borijo z visokimi življenjskimi stroški in nizkimi pokojninami, vlada sredstva nameni tistim, ki so po njenem mnenju zaslužni, ne glede na dejansko finančno potrebo. To pomeni, da se sredstva, ki bi lahko izboljšala pokojninski standard za vse, porabljajo selektivno in netransparentno.

Kot je za RTV Slovenija komentiral ekonomist Matej Lahovnik, “bi moral biti sistem pokojnin urejen tako, da zagotavlja socialno varnost in dostojanstveno življenje za vse upokojence, ne le za izbrane posameznike.” S tem je poudaril, da mora biti namen pokojninskega sistema skrb za vse državljane, ne pa nagrajevanje izbranih.

Pomanjkanje transparentnosti in potencialna korupcija?

Eden največjih problemov tega sistema je pomanjkanje transparentnosti. Javnost nima vpogleda v merila, po katerih se določajo zaslužne pokojnine, kar omogoča zlorabe in manipulacije. Kritiki opozarjajo, da bi moral biti seznam prejemnikov javen in bi morali biti jasno določeni kriteriji za podelitev teh pokojnin. Brez jasnih pravil se odpira prostor za korupcijo in favoritizem, saj lahko vsakokratna vlada prilagodi kriterije svojim potrebam in izbrancem.

Vprašanje o tem, kako je denar za pokojnine razdeljen, je vedno občutljivo, saj zadeva vse državljane, ne glede na politično prepričanje. Kot so zapisali na Finance.si, gre za vprašanje pravičnosti in transparentnosti: “Davkoplačevalci morajo imeti pravico vedeti, kam gre njihov denar, še posebej, ko gre za tako pomembne zadeve, kot so pokojnine.” Finance.si

Ali je podeljevanje zaslužnih pokojnin res pravično?

Vprašanje pravičnosti se pojavlja pri vsaki obliki selektivnih socialnih pomoči, toda pokojninski sistem naj bi bil zasnovan kot enoten in pravičen do vseh. V primeru zaslužnih pokojnin pa se zdi, da trenutna vlada uporablja ta sistem kot orodje za nagrajevanje “svojih” in kaznovanje “nasprotnikov”. Tako se zmanjšuje zaupanje v sistem in spodkopava osnovni namen pokojnin – zagotavljanje varnosti in dostojanstva v starosti.

Kritiki, kot je ekonomist Lahovnik, poudarjajo, da bi morala država sredstva namenjati za izboljšanje splošnega pokojninskega sistema in dvig minimalnih pokojnin za tiste, ki najbolj potrebujejo pomoč. Le tako bi lahko pokojninski sistem postal pravičnejši in vzdržnejši.

Dvig zaslužnih pokojnin pod vlado Roberta Goloba je odprl številna vprašanja o tem, ali gre za smotrno in pošteno porabo javnih sredstev. Čeprav zaslužne pokojnine obstajajo že dlje časa, se kritiki sprašujejo, ali se te podeljujejo preširoko in netransparentno, kar lahko vodi v zlorabo sistema. Vsak posameznik si zasluži dostojno pokojnino, vendar bi morala biti ta dodeljena na podlagi jasnih in preglednih meril.

Povprečnim državljanom, ki se soočajo z vsakodnevnimi finančnimi izzivi, je težko razumeti, zakaj nekateri prejmejo dodatna sredstva brez jasnih meril in preglednosti. Če bo vlada želela pridobiti zaupanje javnosti, bo morala premisliti o tem, kako porablja javna sredstva in komu podeljuje privilegije na račun vseh.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www, Freepik

Ali želite, da gre vaš denar za boj za pravice “ciganov”? Tole je odobrila naša vlada …

LJUBLJANA – Medtem ko se na Dolenjskem in v drugih delih Slovenije soočajo s težavami, povezanimi z romsko skupnostjo, Urad Vlade za narodnosti organizira natečaj “Skupaj proti anticiganizmu”. Ali so ta prizadevanja res potrebna? Projekt se financira iz davkoplačevalskega denarja, zato je povsem upravičeno vprašanje, ali bi lahko te vire usmerili v učinkovitejše rešitve za dejanske težave, s katerimi se soočajo posamezne skupnosti. Po odgovore smo se obrnili na pristojna ministrstva in predstavnike romske skupnosti, zato spremljajte naš portal še naprej.

Kaj predstavlja projekt “Skupaj proti anticiganizmu”?

Projekt “Skupaj proti anticiganizmu”, ki ga organizira Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti, podpira in se bori za pravice Romov. Predstavlja predvsem prizadevanje za ozaveščanje o diskriminaciji in predsodkih, s katerimi se sooča romska skupnost v Sloveniji. Cilj projekta je spodbuditi mlade, da skozi kreativne dejavnosti, kot so pisanje, umetniško ustvarjanje in fotografija, izrazijo svoje poglede na enakopravnost in medsebojno spoštovanje. Organizatorji želijo s tem projektom zmanjšati nestrpnost in stereotipe, ki so pogosto usmerjeni proti Romom, ter mlade izobraževati o pomenu vključujoče družbe. Projekt naj bi prispeval k ustvarjanju strpnejše skupnosti, vendar odpira tudi vprašanje, ali se davkoplačevalska sredstva usmerjajo v prave rešitve, ki bi naslavljale konkretne težave tako Romov kot večinskega prebivalstva.

Anticiganizem ali boj proti dejanskim težavam?

Na Dolenjskem in drugod po Sloveniji lokalne skupnosti že leta opozarjajo na težave, povezane s kriminalom in nasiljem, ki naj bi ga povzročali posamezni pripadniki romske skupnosti. “Živeti tukaj pomeni ves čas skrbeti za varnost družine in premoženja,” je povedal lokalni prebivalec, ki se že leta sooča s težavami zaradi prisotnosti romskih naselij v bližini. A namesto reševanja teh vprašanj vlada organizira projekte proti anticiganizmu, kot da bi bil največji problem nestrpnost večinske populacije, ne pa vedenje nekaterih posameznikov. (poroča RTV Slovenija)

Koliko stane boj proti “anticiganizmu”?

Projekt “Skupaj proti anticiganizmu” je le eden od številnih, ki se financirajo iz javnih sredstev. Ali res potrebujemo takšne projekte? Za organizacijo tovrstnih kampanj in natečajev se uporablja davkoplačevalski denar, ki bi ga morda bolje porabili za resnične varnostne ukrepe in programe za pomoč lokalnim skupnostim. Po podatkih Urada za narodnosti je cilj projekta spodbujati razumevanje in sprejemanje romske skupnosti, a je veliko vprašanje, ali takšni projekti dejansko izboljšajo situacijo ali pa le še dodatno bremenijo državni proračun.

Perspektiva, ki si jo lahko privoščimo?

Kritiki pogosto opozarjajo, da se o anticiganizmu večinoma pogovarjajo ljudje, ki niso nikoli živeli v bližini romskih naselij in ki nimajo neposrednih izkušenj s težavami, ki jih omenja lokalno prebivalstvo. Je torej boj proti anticiganizmu vprašanje, ki si ga lahko privoščijo tisti, ki s tem nimajo izkušenj? Seveda je pomembno spodbujati enakopravnost, vendar bi bilo morda smiselno razmisliti tudi o tem, kako lokalnim prebivalcem zagotoviti občutek varnosti. Kot je zapisano v eni od raziskav Inštituta za narodnostna vprašanja, so težave v večjih romskih naseljih, kot so v občini Novo mesto, večplastne in zahtevajo celovite rešitve, ki presegajo le ozaveščanje o strpnosti. (Inštitut za narodnostna vprašanja)

Vir: splet.

Davkoplačevalci si zaslužijo odgovore

Ali res potrebujemo dodatne projekte za ozaveščanje, ali pa bi bila sredstva bolj učinkovito porabljena za programe, ki bi izboljšali varnost v prizadetih skupnostih? Davkoplačevalci si zaslužijo odgovore na vprašanje, kako se porablja njihov denar in kakšen učinek imajo ti projekti v praksi. Učinkovita pomoč romski skupnosti bi morala vključevati podporo pri izobraževanju, zaposlovanju in vključevanju v večinsko družbo, hkrati pa obravnavati tudi težave, povezane s kriminalom in antisocialnim vedenjem.

Boj proti anticiganizmu je gotovo pomemben del prizadevanj za enakopravnost in strpnost v družbi. A vprašanje, ki ostaja, je, ali takšni projekti resnično prispevajo k izboljšanju življenja Romov in večinskega prebivalstva ali gre zgolj za poteze politične korektnosti. Morda bi bilo smiselno razmisliti o uravnoteženem pristopu, ki ne bi zgolj ozaveščal, ampak tudi aktivno reševal težave, s katerimi se soočajo prebivalci na Dolenjskem in drugod.

Nemudoma, ko prejmemo odgovore na vprašanja, ki smo jih naslovili na pristojna ministrstva in predstavnike romske skupnosti, vas obvestimo, zato spremljajte naš portal.

Vir: RTV Slovenija, gov.si, Inštitut za narodnostna vprašanja

Napisal: N. Z.

Vir: www, X

Zakaj se Robert Golob v resnici zavzema za novo zakonodajo za vrednotenje nepremičnin?

PTUJ – Nova zakonodaja bi razbremenila Golobovo elektrarno na račun javnosti?

Vlada je predlagala spremembo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki bi lahko zelo koristila največji sončni elektrarni v lasti Roberta Goloba na Ptuju. S spremembo bi se meja za elektrarne, ki so izvzete iz določenih administrativnih obveznosti, dvignila z 50 kW na kar 1 MW. To bi med “ugodnejše” postavilo tudi Golobovo elektrarno z nazivno močjo okoli 700 kW. Predlagana sprememba, ki jo je v prvem branju parlament potrdil, pa že sproža val kritik in vprašanj o transparentnosti vlade.

Prikrito olajšanje za največje

Ukinitev omejitve 50 kW, ki bi zdaj veljala le za manjše elektrarne, bi razbremenila predvsem večje, kot je Golobova sončna elektrarna na Ptuju. Kritiki opozarjajo, da gre za zakon, ki bi omogočil manj stroge zahteve za lastnike večjih elektrarn, hkrati pa zmanjšal obveznost razkrivanja podatkov o teh objektih. To je še posebej sporno, saj je vrednost elektrarne v javnih evidencah že zakrita, kar še dodatno otežuje preverjanje realne vrednosti nepremičnine.

Opozicijski poslanci, kot sta Jernej Vrtovec (NSi) in Rado Gladek (SDS), so se zoperstavili predlogu, češ da vlada z njim uvaja pravno podlago za prikrivanje poslovnih interesov vplivnih posameznikov. Gladek je opozoril, da “predlog zakonodaje zapira vpogled v evidenco trga nepremičnin” in zmanjšuje transparentnost na področju poslovanja z nepremičninami. Kritika je bila izrečena tudi na račun omejevanja javnega dostopa do podatkov pod pretvezo varovanja osebnih podatkov, kot poroča portal Siol.

Javno dobro ali zasebni interesi?

Medtem ko se vlada sklicuje na poenostavitev postopkov za lastnike manjših elektrarn, je težko prezreti dejstvo, da sprememba zakonodaje ne bo koristila le majhnim sončnim elektrarnam, temveč predvsem večjim, kot je Golobova. Če bo zakon sprejet, bodo elektrarne z močjo pod 1 MW izvzete iz nekaterih administrativnih bremen, kar bo zmanjšalo število zahtev za pošiljanje podatkov in s tem olajšalo upravljanje nepremičnin lastnikom večjih objektov.

Milan Jakopovič (Levica) je pojasnil, da zakon prinaša “praktične rešitve na področju vrednotenja nepremičnin,” saj se ukinja poskusni izračun posplošene vrednosti in zmanjšuje potrebo po administrativnem delu za lastnike. Po njegovih besedah gre za “racionalizacijo,” ki bo izboljšala učinkovitost postopkov. Vendar pa številni kritiki opozarjajo, da je ta racionalizacija bolj kot javnemu dobremu prilagojena poslovnim interesom posameznikov z vplivom v vladi. Izjava je bila objavljena v prispevku portala N1.

Zmanjšanje transparentnosti ali varovanje zasebnosti?

Eden ključnih argumentov za predlagano spremembo je varovanje osebnih podatkov, kar naj bi vključevalo tudi zakritje identifikacijskih oznak nepremičnin v javnih evidencah. Uradno gre za zaščito osebnih podatkov lastnikov, vendar opozicija izraža dvome o resničnih motivih vlade. Soniboj Knežak (SD) je dejal, da “gre vlada z zakonskim določilom predaleč,” saj omejuje pravice javnosti do vpogleda v podatke o nepremičninah in njihovih lastnikih. Knežakova izjava je bila zabeležena na seji državnega zbora in povzeta na portalu RTV Slovenija.

Poleg tega so nekateri poslanci opozorili, da predlagane spremembe predstavljajo nevarnost za zmanjšanje preglednosti na trgu nepremičnin. Rado Gladek (SDS) je dejal, da predlog zakona postavlja pod vprašaj, ali želi vlada prikriti določene nepremičninske posle ali omogočiti nove afere, kot je bila denimo afera Litijska. Ta izjava je bila prav tako povzeta iz prispevka portala Siol.

Kdo bo imel koristi?

Zakonodaja, ki jo podpira vlada, bi na prvi pogled razbremenila manjše elektrarne, a dejanske koristi bi bile usmerjene predvsem v večje sisteme, ki so tesno povezani z vplivnimi posamezniki. Zmanjšanje obsega obveznosti za elektrarne pod 1 MW bi namreč v resnici pomenilo, da bi bili objekti, kot je Golobova elektrarna na Ptuju, deležni manjših administrativnih bremen in boljše davčne obravnave. Opozicija opozarja, da gre za še en primer zakonodaje, ki bi služila predvsem interesom tistih na vrhu.

Napisal: N. Z.

Vir: www, IG

Slovenija zamudila priložnost za pridobitev evropskih sredstev?! Bomo ostali brez 50 milijonov?

LJUBLJANA – Slovenija zamudila priložnost za evropski superračunalnik?

Kljub napovedim, da ima Slovenija zagotovljenih 50 milijonov evrov evropskih sredstev za nakup novega superračunalnika, se je izkazalo, da država na ustrezen razpis sploh ni oddala prijave. To pomeni, da so bile trditve o že zagotovljenih nepovratnih sredstvih vprašljive, kar je povzročilo precej zmede in ogorčenja v javnosti.

Neusklajenost med obljubami in realnostjo

Vlada je večkrat poudarjala, da bo novi superračunalnik umeščen v Mariboru, kar naj bi pomenilo velik korak naprej za slovensko tehnološko in raziskovalno infrastrukturo. Pridobitev evropskih sredstev je bila predstavljena kot že zagotovljena, vendar se po poročanju TV Slovenije država na razpis sploh še ni prijavila. To odpira vprašanje, zakaj so bila sredstva predstavljena kot zagotovljena, če postopek prijave sploh ni bil izveden. Po informacijah novinarke Helene Ponudič je bilo ugotovljeno, da 50 milijonov evrov nepovratnih sredstev ni rezerviranih, saj prijava še ni bila oddana (poroča TV Slovenija).

Neučinkovitost vladnih postopkov?

Ta situacija je sprožila številne dvome o učinkovitosti trenutnih vladnih postopkov. Pridobitev evropskih sredstev za financiranje projektov, kot je superračunalnik, zahteva natančno pripravo in pravočasno prijavo na razpise, česar očitno Slovenija ni uspela izvesti. Če država ne bo pravočasno oddala prijave, bo priložnost za pridobitev sredstev zamujena, kar bi lahko pomenilo, da bo projekt ogrožen ali pa bo moral biti financiran iz državnega proračuna, kar bi povečalo proračunski primanjkljaj.

Reakcija opozicije in javnosti

Na to temo se je na Twitterju odzval tudi opozicijski vodja Janez Janša, ki je ironično komentiral, da je “problem dvojina,” kar je bilo razumljeno kot kritika na račun neusklajenih izjav vlade. Janša je namignil, da se namesto za financiranje superračunalnika prijavljajo na druge, manj pomembne projekte, kot je “preučevanje spolov,” kar je izzvalo mešane odzive javnosti in opozorilo na potrebo po jasnejši komunikaciji s strani vlade.

Pomembnost projekta za Slovenijo

Superračunalnik v Mariboru bi močno prispeval k razvoju raziskovalne infrastrukture v Sloveniji in bi državo postavil na zemljevid tehnološko naprednih držav. Tak projekt bi omogočal napredne raziskave na področju znanosti, industrije, umetne inteligence in podatkovne analitike, ter bi okrepil sodelovanje med univerzami in industrijo. Zamuda ali izguba evropskega sofinanciranja bi bila zato velik udarec za znanstveno skupnost in bi lahko zmanjšala konkurenčnost Slovenije na tem področju.

Kaj mora vlada storiti zdaj?

Vlada bo morala čim prej pojasniti, ali bo uspela pravočasno oddati prijavo in pridobiti evropska sredstva. Prav tako je nujno, da jasno komunicira o napredku projekta, saj so napačne ali prezgodnje informacije že povzročile precej negotovosti. Pomembno je, da so prihodnje odločitve temeljite in natančne, saj bo vsak napačen korak lahko resno vplival na prihodnost superračunalniškega centra.

Napisal: N. Z.

Vir: www, X

Po večmesečnih zamudah vlada zagotovila pomoč le 10 družinam z otroki s posebnimi potrebami. Kaj pa ostali?

Pilotni projekt pomoči družinam z otroki s posebnimi potrebami: Začasna rešitev ali korak v pravo smer?

LJUBLJANA – Pilotni projekt, ki naj bi novembra 2024 zagotovil dodatno podporo družinam z otroki s posebnimi potrebami, se sooča z ostrimi kritikami. Po večmesečnih zamudah bo pomoč zagotovljena zgolj desetim družinam, kar je občutno manj od dejanskih potreb, saj med 800 in 1000 družin nujno potrebuje tovrstno podporo. Projekt predvideva do 20 ur tedensko pomoči na domu, vključno s socialno oskrbo in varstvom otrok, vendar starši opozarjajo, da gre le za začasno rešitev, ki ne naslavlja dolgoročnih sistemskih težav.

Dolga zgodovina zamud in neizpolnjenih obljub

Projekt je bil prvotno napovedan januarja letos, vendar se je več mesecev soočal z zamudami. Starši otrok s posebnimi potrebami so izrazili nezadovoljstvo nad vlado, ki kljub številnim obljubam ni uspela pravočasno izpolniti zavez. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič se je zaradi tega javno opravičila, a mnogi starši verjamejo, da so bila opravičila premalo in prepozno. “Zavajanje javnosti in kupovanje časa,” je projekt označila Spomenka Valušnik, predsednica društva Vesele nogice, ki je v medijih izrazila razočaranje nad trenutnim stanjem (poroča N1).

Omejena sredstva in vprašljiva učinkovitost

Za leto 2024 je predvidenih 100.000 evrov, kar bo omogočilo omejeno število storitev. Prihodnje leto naj bi sredstva povečali na 300.000 evrov, vendar mnogi menijo, da to ne bo zadostovalo za učinkovito podporo vsem družinam, ki jo potrebujejo. Starši so izčrpani, ne le fizično, temveč tudi finančno, saj trenutni sistem ne omogoča zadostnih ugodnosti in podpore.

Ministrstvo za solidarno prihodnost trdi, da je projekt šele začetek prizadevanj za boljše sistemske rešitve. Do avgusta 2025 naj bi ocenili, ali je potrebna prilagoditev zakonodaje za trajno zagotovitev pomoči, vključno z večjim obsegom storitev in izboljšanjem socialne oskrbe. Kljub temu pa kritiki opozarjajo, da je projekt preveč omejen in da rešuje le površinske težave, medtem ko ignorira globoke strukturne izzive, s katerimi se soočajo družine (poroča RTV Slovenija).

Nepopolne rešitve za preobremenjene družine

Družine, ki skrbijo za otroke s posebnimi potrebami, se že desetletja soočajo s pomanjkanjem ustrezne podpore. Trenutno edina možnost, ki jo imajo, je delno plačilo za izgubljeni dohodek, vendar to ne zadostuje za kritje vseh stroškov in ne omogoča pravic, kot sta bolniška odsotnost ali dopust. Starši so večkrat poudarili, da so iztrošeni in izčrpani, mnogi pa se soočajo z resnimi zdravstvenimi težavami zaradi preobremenjenosti.

Projekt je tako le prvi korak v smeri izboljšanja stanja, vendar bo moral biti podprt z obsežnejšimi reformami in dodatnimi sredstvi, če želimo doseči trajne spremembe.

Vir: RTV Slovenija, N1, Val 202, www, IG

Ukinitev hitrih preiskav? “Vlada se igra z življenji,” opozarjajo strokovnjaki

LJUBLJANA – Vprašanja glede dostopnosti do hitrih preiskav v Sloveniji: Ali bo Vlada prisluhnila ljudem?

V Sloveniji se trenutno odvija resna razprava o tem, ali naj država ukine možnost hitrih preiskav, kot je magnetna resonanca (MR) glave, ki jo pacienti lahko opravijo pri zasebnih izvajalcih na stroške ZZZS. Glede na anketo, ki jo je objavila skupina Mladih zdravnikov, se večina prebivalstva z ukinitvijo ne strinja. Vprašanje je, kakšen vpliv bo to imelo na zdravstveni sistem in bolnike.

Stanje v Sloveniji: Dolge čakalne dobe

V Sloveniji so čakalne dobe za nekatere zdravstvene storitve, vključno z MR preiskavami, izjemno dolge. V javnem zdravstvu lahko bolniki čakajo tudi do štiri mesece, preden so napoteni na tako pomembno preiskavo, kot je MR glave. To je še posebej kritično v primerih suma na možganski tumor, kjer lahko dolgotrajno čakanje močno vpliva na izid zdravljenja. Kljub temu pa ima Slovenija trenutno možnost, da bolniki opravijo te preiskave pri zasebnih izvajalcih na stroške zdravstvenega zavarovanja, kar bistveno skrajša čas čakanja, v nekaterih primerih na le nekaj dni.

“Če odstranimo to možnost, bo zdravstveni sistem povsem preobremenjen,” opozarjajo strokovnjaki iz slovenskega zdravstvenega sistema. Po njihovem mnenju je že zdajšnja obremenitev bolnišnic prevelika, ukinitev te možnosti pa bi še povečala čakalne dobe in poslabšala zdravstveno oskrbo.

Razprava vlade: Ali bo ukinitev prinesla bolj pravičen sistem?

Slovenska vlada že nekaj časa razmišlja o ukinitvi možnosti financiranja MR preiskav pri zasebnih izvajalcih na stroške ZZZS. Njihova logika temelji na želji po “bolj pravičnem dostopu do zdravstvenih storitev za vse prebivalce,” kar pomeni, da bi bili vsi bolniki napoteni v javno zdravstvo, kjer so storitve dostopne vsem, ne glede na finančni položaj.

Vendar kritiki te ideje opozarjajo, da ukinitev ne bo rešila težave, temveč jo bo še poslabšala. “Z ukinitvijo te možnosti bomo ustvarili še daljše čakalne dobe in dodatno obremenili že tako preobremenjen javni sistem,” pravi dr. Ana Novak, strokovnjakinja za zdravstveno politiko. Po njenem mnenju bi morala vlada najti boljše rešitve za zmanjšanje čakalnih dob, namesto da odvzame bolnikom eno od hitrih poti do prepotrebnih preiskav. (Vir: Delo)

Slabosti in posledice ukinitve

Ukinitev te možnosti bi lahko imela resne posledice za bolnike, ki potrebujejo hitro diagnostiko. V primeru suma na resne bolezni, kot je možganski tumor, vsaka zamuda pri postavljanju diagnoze povečuje tveganje za poslabšanje stanja ali celo smrt. Mnogi strokovnjaki opozarjajo, da dolge čakalne dobe v javnem zdravstvu že zdaj povzročajo resne zamude pri zdravljenju, in ukinitev bi situacijo samo še poslabšala.

“To je vprašanje življenj in smrti,” pravi dr. Marko Potočnik, nevrolog. “Pri nekaterih bolnikih lahko že nekaj tednov čakanja pomeni, da se bolezen razvije do točke, ko je zdravljenje veliko manj učinkovito.” Po njegovih besedah bi morali vlada in zdravstvene ustanove razmisliti o nujnosti hitrejšega dostopa do diagnostike, namesto da ukinejo možnosti, ki so v korist bolnikov. (Vir: STA)

Opozorila in protesti javnosti

Javnost je svoje nestrinjanje z ukinitvijo možnosti hitrega dostopa do MR preiskav izrazila tudi prek ankete na družbenih omrežjih, kjer je kar 91,6 % sodelujočih glasovalo proti ukinitvi. To jasno kaže, da je večina prebivalstva zaskrbljena zaradi morebitnih sprememb v zdravstvenem sistemu. (Vir: Mladi zdravniki na Twitterju (X))

Protesti se vrstijo tudi na drugih družbenih omrežjih, kjer mnogi poudarjajo, da je zdravstvo v Sloveniji že tako preveč obremenjeno. “Ukinitev te možnosti je napad na naše zdravje,” je zapisal eden od uporabnikov Twitterja, kar odraža širše nezadovoljstvo prebivalstva. Mnogi opozarjajo, da bi lahko takšne spremembe vodile do dodatnih stroškov za bolnike, ki si bodo hitrejše preiskave morali plačati sami.

Prihodnost zdravstvene oskrbe v Sloveniji

Ostaja odprto vprašanje, kako se bo situacija razvila. Bo vlada poslušala mnenje ljudi in strokovnjakov, ali pa bo ukrepala v smeri ukinitve zasebnih preiskav na stroške ZZZS? Dejstvo je, da slovensko javno zdravstvo potrebuje reforme in izboljšave, vendar se mnogi strinjajo, da ukinitev hitrih preiskav pri zasebnikih ni prava pot.

“Reforma je nujna, vendar ne na račun zdravja pacientov,” pravi dr. Potočnik. “Treba je poiskati rešitve, ki bodo izboljšale dostopnost in kakovost storitev, ne pa jih dodatno omejile.” (Vir: STA)

Napisal: N. Z.

Vir: www, X,