Na nedavni seji vladnega odbora za gospodarstvo je vlada potrdila projekt “Subvencioniran nakup službenih vozil 2024,” v okviru katerega bo kupila 23 brezemisijskih vozil za javne uslužbence. Projekt, vreden 660.111 evrov, naj bi prispeval k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in onesnaževalcev zraka v prometu. Vendar se pojavlja vprašanje, ali bo ta nakup resnično prispeval k zmanjšanju ogljičnega odtisa ali gre zgolj za simbolično gesto, ki ne prinaša konkretnih rezultatov.

Visok ogljični odtis proizvodnje električnih vozil

Pomembno je razumeti, da električni avtomobili med proizvodnjo ustvarijo večji ogljični odtis v primerjavi z avtomobili na notranje izgorevanje. To je posledica uporabe redkih materialov, kot sta nikelj in kobalt, ki so ključni za izdelavo baterij v električnih vozilih. Ti materiali zahtevajo energijsko intenzivne procese pridobivanja in predelave, kar povečuje emisije CO2 že pred prvo vožnjo električnega avtomobila.

Koliko kilometrov je potrebno, da električni avtomobil ujame običajnega?

Raziskave kažejo, da električni avtomobil potrebuje določen čas, da izniči svoj začetni ogljični zaostanek, ki ga ustvari med proizvodnjo. Na primer, v državah, kjer večino elektrike proizvajajo iz obnovljivih virov, kot je Norveška, električni avtomobil doseže enak ogljični odtis kot običajen avto po približno 13.600 prevoženih kilometrih. Nasprotno pa v državah, kjer se elektrika večinoma pridobiva iz premoga, kot so Poljska, Kitajska, Indija ali Estonija, lahko ta številka naraste na 125.920 kilometrov ali celo več.

Dizelski avtomobili v primerjavi z električnimi

Dizelski avtomobili, ki jih politika pogosto demonizira, imajo v določenih primerih lahko nižje emisije CO2 kot električni avtomobili, še posebej, če upoštevamo življenjski cikel vozila. Sodobni dizelski motorji, kot sta Volkswagnov EA288 Evo ali Mercedesov OM654, imajo zelo nizko porabo in posledično manjši ogljični odtis med vožnjo v primerjavi z nekaterimi električnimi vozili.

Težave s trajnostjo električnih vozil

Električni avtomobili so lahko v hladnih klimatskih pogojih manj učinkoviti, saj lahko nizke temperature zmanjšajo njihov doseg za do 20 odstotkov. Poleg tega so bolj pokvarljivi in imajo za 79 odstotkov več težav z zanesljivostjo kot vozila na notranje izgorevanje, kar dodatno povečuje njihov ogljični odtis skozi celoten življenjski cikel.

Bo nakup vladnih električnih avtomobilov resnično prispeval k zmanjšanju izpustov?

Čeprav je namen vlade dober, se postavlja vprašanje, ali bo z uporabo teh vozil resnično prišlo do zmanjšanja izpustov CO2, še posebej glede na pogoje v Sloveniji, kjer električna energija še vedno delno prihaja iz premoga. Električni avtomobili bodo morali prevoziti vsaj 200.000 kilometrov, da bodo dosegli okoljevarstvene cilje, vendar je vprašanje, ali bodo ta vozila sploh dosegla to razdaljo, preden bodo zamenjana z novimi.

Če želimo resnično trajnostno rešitev, je pomembno, da se pri takšnih odločitvah upoštevajo vsi vidiki življenjskega cikla vozila in ne zgolj začetne ambicije.

EK; Gov.si, Pexels

Po več kot letu dni od uničujočih poplav, ki so prizadele Slovenijo, je stanje na terenu še vedno zaskrbljujoče. Stranka SDS opozarja na počasno ukrepanje vlade in zato zahteva izredno sejo državnega zbora (DZ), kjer bi obravnavali posledice poplav in predlagali priporočila vladi za hitrejšo sanacijo. Poslanec Jožef Jelen je izpostavil, da kljub obljubam ni bila zgrajena niti ena nova hiša, kar je po njegovih besedah nesprejemljivo.

Zavlačevanje gradnje novih domov

Jožef Jelen je poudaril, da kljub obljubam predsednika vlade Roberta Goloba o izgradnji stotih montažnih hiš na mesec, do danes ni bila zgrajena niti ena. “Ni bilo izdano niti eno gradbeno dovoljenje,” je dejal Jelen in dodal, da so mnogi še vedno razseljeni in v negotovosti, koliko časa bo trajal ukrep subvencioniranja najemnin. Edina družina, ki je do zdaj dobila nov dom, ga je prejela s pomočjo donatorjev, ne s strani države.

Počasna sanacija vodotokov in nedorečene ocene škode

SDS opozarja tudi na prepočasno sanacijo vodotokov drugega reda, za kar naj bi bilo namenjenega premalo denarja. Poleg tega po mnenju stranke še vedno ni jasno, koliko domov bo potrebnih za nadomestno gradnjo. Trenutno je na seznamu za rušenje 343 hiš, vendar le 73 izmed njih ima ustrezen sklep. Še bolj skrb vzbujajoče je dejstvo, da je bilo 85 objektov odstranjenih s seznama in so zdaj brez statusa ter neupravičeni do predplačila v višini 20 odstotkov za obnovo.

Predlogi SDS za izboljšanje ukrepov

V SDS so oblikovali pet priporočil vladi, ki bi, po njihovem mnenju, pospešila postopke sanacije in obnove po poplavah. Med njimi so poenostavitev in pospešitev postopkov umeščanja nadomestnih gradenj v prostor, zagotovitev predplačil za obnovo tudi za tiste, ki še niso imeli prijavljenega stalnega bivališča, ter prenos pristojnosti za urejanje voda drugega reda na lokalne skupnosti. Poleg tega predlagajo, da občine dobijo predkupno pravico za nakup zemljišč, kjer se lahko gradijo nadomestni objekti, in da se pospešijo postopki recenzije projektov popoplavne obnove.

SDS opozarja, da je v zadnjem letu prišlo do povečanja duševnih stisk med prizadetimi zaradi počasnega napredka pri obnovi. Ljudje so, kot poudarja Jelen, imeli po poplavah več optimizma, kot ga imajo danes, zato stranka pričakuje od vlade hitrejše in bolj konkretne rešitve. S sklicem izredne seje DZ želijo doseči, da se ti problemi obravnavajo prioritetno in da se hitreje začne obnova domov in sanacija vodotokov.

EK; Zajem zaslona Facebook, SDS