Tina Gaber zbolela – kako resno je njeno stanje? Takole je videti
Tina Gaber, ena najbolj prepoznavnih vplivnic pri nas, ki se zadnje čase vse bolj uveljavlja tudi kot družbeno angažirana komentatorka, se je v zadnjih dneh znašla v neprijetni situaciji. Namesto da bi s svojo značilno energijo osvajala sledilce, se tokrat bori z boleznijo. Svoje oboževalce je presenetila z nečim, kar pri njej ni običajno – pokazala se je popolnoma brez ličil.
Njena objava na Instagramu ni ostala neopažena. “Spijem ene 739 litrov čaja na dan, v glavi imam pa tako, kot da so jo za vajo najeli mladi nadobudni bobnarji, ki jim res ne gre,” je zapisala in s tem, kljub slabemu počutju, pokazala svoj značilni smisel za humor. Na posnetku si je pripravljala čaj, v katerega je točila vodo v skodelico s podobo njenega pokojnega ljubljenčka Masha. Menda naj ne bi šlo za hujšo bolezen, temveč zgolj prehlad in slabše počutje, zato verjamemo in držimo pesti, da bo Tina kmalu povsem okrevala.
Vir: IG
Bolezen je ni ustavila – podcast bo kljub vsemu izšel!
Čeprav bi si večina ljudi v takšnem stanju privoščila nekaj dni počitka, Tina ni ena izmed njih. Razkrila je, da že dva dni pripravlja podcast, ki bo objavljen na njenem YouTube kanalu, in to na temo, ki dviguje prah – šolstvo. V njem se bo dotaknila ključnih vprašanj, kot so: “Ali šola otroke res pripravlja na življenje ali zgolj na naslednjo kontrolko?”
To vprašanje je več kot na mestu, če pomislimo, kako so se skozi leta spreminjali učni načrti. Še pred nekaj desetletji so bili dijaki vajeni predvsem suhoparnega pomnjenja podatkov, danes pa naj bi bilo več poudarka na razumevanju – a se v praksi velikokrat izkaže, da gre še vedno predvsem za učenje “za ocene”. Tina je k sodelovanju povabila tudi sledilce in jih spodbudila, da delijo svoje izkušnje in mnenja.
Tina Gaber kot vplivnica ali resna družbena komentatorka?
Čeprav je javnost Tino Gaber v preteklosti pogosto dojemala predvsem kot vplivnico z dovršenim slogom in poudarjenim aktivizmom za pravice živali, se vse bolj uveljavlja tudi kot kritična opazovalka družbenih razmer. Njene izjave, ki jih pogosto deli na družbenih omrežjih, niso zgolj površinske, temveč vse bolj analitične.
Tudi tematika podcasta o izobraževanju kaže, da jo zanimajo resne teme. Slovenija ima sicer visoko uvrščen izobraževalni sistem, a se hkrati pogosto pojavljajo kritike, da dijakom in študentom manjka praktičnega znanja – kako ravnati z denarjem, kako se soočati s stresom ali celo, kako razumeti pravne vidike življenja. Bo Gabrova v podcastu ponudila kakšno konkretno rešitev ali zgolj odprla novo debato?
Čeprav bi lahko marsikdo rekel, da gre zgolj za manj pomembno podrobnost, se je pokazati brez ličil za javne osebnosti v dobi popolnih Instagram filtrov in neštetih lepotnih tretmajev precej pogumna poteza. Je to le odraz njenega slabega počutja ali morda subtilen signal, da želi biti v javnosti sprejeta takšna, kot je – brez dodatnih mask in olepšav?
Kakorkoli že, dejstvo ostaja: čeprav ji trenutno zdravje ne služi, Tina Gaber ne miruje. Z zanimanjem bomo spremljali, ali bo v naslednjih dneh podala še kakšen vpogled v svoje okrevanje – in predvsem, kako se bo odzvala javnost na njeno razpravo o šolstvu.
Pripravil: N. Z.
Vir: IG
Kdo bo oproščen omrežnine? Odgovor bi lahko izvedeli že danes!
Ko so konec leta 2024 prvi računi z novo omrežninsko metodologijo dosegli slovenska gospodinjstva, so sprožili val ogorčenja. Nenaden skok stroškov, ki ga je prinesel prehod na nov sistem zaračunavanja omrežnine, je razkril vrsto težav – od nejasne komunikacije do spornih političnih odločitev. Ta energetski kaos pa zdaj postaja še politična drama, ki sega vse do Bruslja.
Kaj je povzročilo razburjenje?
Nova metodologija obračuna omrežnine, ki je začela veljati oktobra 2024, uvaja sezonsko prilagoditev cen in dodatno razdelitev na pet časovnih blokov. Cilj je bil spodbuditi učinkovitejšo porabo električne energije, a realnost je prinesla nekaj povsem drugega. Številni odjemalci so se znašli v situaciji, ko so njihovi računi v zimskih mesecih znatno narasli – pogosto brez jasne razlage.
Zakaj takšne razlike? Zimska sezona in časovni bloki so oblikovani tako, da visoko porabo kaznujejo z višjimi stroški. Za večje porabnike, vključno z industrijo, pa to pomeni dodatne finančne obremenitve, ki bi lahko vplivale na konkurenčnost in stroške proizvodnje.
Vlada proti regulatorju: Kdo bo prevzel odgovornost?
V ospredju spora sta vlada in Agencija za energijo. Vlada, pod vodstvom ministra za okolje in energijo Bojana Kumra, je že decembra pozvala člane sveta Agencije za energijo k odstopu, kar je po njenih navedbah ključno za reševanje krize. Dva člana sta odstopila, trije pa so ostali na položajih, kar je svet agencije naredilo nesklepčen.
A tu se zgodba zaplete. Agencija, ki bi morala delovati neodvisno, je Evropski komisiji sporočila, da so takšni politični pritiski nedopustni. Evropska zakonodaja namreč jasno zahteva, da regulatorji ostanejo neodvisni od političnih vplivov. Komisija je Sloveniji celo zagrozila z možnostjo postopka zaradi kršitev, če bo vlada nadaljevala s svojimi ukrepi.
Kako bo vlada ukrepala?
Medtem ko Bruselj opozarja na pomen neodvisnosti, vlada išče rešitve, ki bi ublažile jezo javnosti in gospodarstva. Ena od predlaganih možnosti je oprostitev plačila omrežnine za najdražji časovni blok v zimski sezoni. Ta ukrep bi lahko nekoliko zmanjšal stroške za najbolj prizadete skupine odjemalcev, a ne brez posledic za prihodke omrežnih operaterjev.
Minister Kumer poudarja, da gre za krizni ukrep: “Ne moremo dopustiti, da visoki stroški uničijo socialno in gospodarsko stabilnost.” A vprašanje ostaja – ali je ta rešitev dolgoročno vzdržna?
Kaj to pomeni za slovenska gospodinjstva in gospodarstvo?
Za slovenska gospodinjstva nova metodologija pomeni, da bo treba še bolj paziti na čas porabe električne energije. Učinkovita raba in prilagajanje urnikom bodo ključnega pomena za znižanje računov.
Gospodarstvo pa se sooča z drugačno realnostjo. Industrija, zlasti energetsko intenzivna podjetja, opozarja na nevarnost izgube konkurenčnosti. Višji stroški energije bi lahko vodili v višje cene izdelkov in storitev, kar bi občutili tudi potrošniki.
Evropa gleda: Kaj bo storila Slovenija?
Vključitev Evropske komisije v ta spor je Slovenijo postavila pod drobnogled. Regulatorji po vsej EU budno spremljajo razvoj dogodkov, saj bi morebitni politični posegi v delo agencije lahko ustvarili nevaren precedens.
Kriza, ki zahteva premišljene rešitve
Spor med vlado in Agencijo za energijo razkriva širši problem – kako uskladiti energetsko politiko, ki bo hkrati socialno pravična, gospodarsko vzdržna in skladna z evropskimi standardi. Odločitve, sprejete v prihodnjih tednih, bodo imele dolgoročne posledice, ne le za slovensko energetiko, ampak tudi za njen ugled v Evropi.
Napisal: E. K.
Vir: Agencija za energijo, Freepik
Imate psa? Tak davek za vas pripravlja Vlada RS in toliko boste plačali
Vlada Republike Slovenije pripravlja novelo Zakona o zaščiti živali, ki predvideva uvedbo letnega prispevka za lastnike psov.
LJUBLJANA – „Na eni strani bi denar namenili za preventivo, se pravi za kastracijo in sterilizacijo, da se zmanjša število zapuščenih živali in preobremenitev zavetišč, na drugi strani bi poskrbeli za infrastrukturo, za parke v občini, ” je za Dnevnik na TV Slovenija pojasnila kmetijska ministrica Mateja Čalušič in tako skušala upravičiti nov napovedan davek. Tokrat na pse.
To so dejstva
Vlada Republike Slovenije pripravlja novelo Zakona o zaščiti živali, ki predvideva uvedbo letnega prispevka za lastnike psov. Ta bi znašal med 15 in 20 evri, zbrana sredstva pa bi bila namenjena oskrbi zapuščenih živali v zavetiščih, je prva poročala TV Slovenija.
Razlogi za uvedbo davka
Znani so tudi razlogi. Vsaj formalni. Občine bi s tem pridobile dodaten vir financiranja za zagotavljanje ustrezne oskrbe zapuščenih živali, sterilizacijo in kastracijo ter spodbujanje odgovornega lastništva hišnih ljubljenčkov. Predlog zakona predvideva, da bi bili lastniki psov, posvojenih iz zavetišč, prvih pet let oproščeni plačila prispevka, s čimer želijo spodbuditi posvojitve in zmanjšati število zapuščenih živali. Gregor Košir iz Skupnosti občin Slovenije ideja o obdavčitvi lastnikov živali zdi nekoliko nenavadna, ker večino stroškov pri zaščiti živali in ravnanju z njimi povzročajo tisti, ki nimajo urejenih papirjev.
Trenutno v Sloveniji deluje 16 zavetišč za živali, ki se soočajo s prostorskimi in finančnimi izzivi zaradi naraščajočega števila zapuščenih živali. Po veljavni zakonodaji so občine dolžne zagotoviti zavetišča glede na število registriranih psov, vendar številne občine teh obveznosti ne izpolnjujejo.
Razprava sledi
Predlog novele zakona bo predvidoma v javni razpravi v roku enega meseca, kjer bodo lahko zainteresirane strani podale svoje pripombe in predloge. Uvedba prispevka za lastnike psov naj bi zagotovila stabilnejše financiranje zavetišč in izboljšala dobrobit zapuščenih živali v Sloveniji.
Kako je z davkom na pse po Evropi?
Davek na pse v Evropi ni novost, niti posebnost. Moti pa dejstvo, ker nam vlada predpisuje nove in nove po obveznosti. Preseneča pa dejstvo, da vlada Republike Slovenije tak davek uvaja dobro leto dni pred volitvami. Za take poteze se vlade praviloma na odločajo v času, ko so volitve blizu.
V številnih evropskih državah je lastništvo psov povezano z obveznostjo plačevanja posebnih dajatev, ki se razlikujejo glede na državo in lokalne predpise. V Nemčiji, na primer, je davek na pse (Hundesteuer) občinski davek, katerega višino določajo posamezne občine. Ta se običajno giblje okoli 100 evrov na leto za prvega psa, medtem ko je za vsakega dodatnega psa znesek pogosto višji. Nekatere občine določajo višje davke za pasme, ki veljajo za nevarne. Leta 2023 so prihodki od tega davka v Nemčiji dosegli približno 421 milijonov evrov, kar predstavlja 41-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2013.
V Avstriji višino davka na pse določajo mesta in občine. Na Dunaju, na primer, lastniki za prvega psa plačajo približno 70 evrov letno, za vsakega naslednjega pa okoli 100 evrov.
V Švici in na Nizozemskem obstajajo podobne ureditve, kjer kantoni oziroma občine določajo višino davka. Zneski se razlikujejo glede na regijo, število psov v gospodinjstvu in včasih tudi glede na pasmo. Pogosto so davka oproščeni službeni in terapevtski psi ter psi, posvojeni iz zavetišč.
V Združenem kraljestvu je bil davek na pse uveden v 19. stoletju, vendar so ga leta 1987 ukinili. Podobno so v številnih drugih evropskih državah tovrstne dajatve ukinili v 70. letih prejšnjega stoletja.
Namen davka na pse je pogosto spodbujanje odgovornega lastništva, financiranje lokalnih storitev, povezanih z živalmi, ter zmanjševanje števila zapuščenih živali. Vendar uvedba takšnih dajatev sproža razprave o pravičnosti in učinkovitosti, zlasti glede na različne finančne zmožnosti lastnikov in potencialne posledice za dobrobit živali.
Pripravil: Nadlani.si Foto: www
Robert Golob ukinja ‘influencerje’?!
VPLIVNOST POD POVEČALOM: NOV ZAKON O MEDIJIH – KAOS ALI REŠITEV?
LJUBLJANA – Če smo v preteklosti mislili, da so slovenski vplivneži le sodobni “estradniki”, ki svoj vsakdan dokumentirajo za množice na družbenih omrežjih, se po novem zakonu o medijih zdi, da država nanje gleda kot na nekaj precej bolj nevarnega. Zakon, ki želi vplivneže obravnavati kot medije, odpira toliko vprašanj, da bi bilo lažje našteti, česa sploh ne regulira.
Ključni poudarki zakona – kje je logika?
Po predlogu novega Zakona o medijih bodo morali vplivneži – torej posamezniki, ki ustvarjajo vsebine za javnost – pridobiti status medija in se vpisati v razvid. Na prvi pogled morda ne zveni kot težava, dokler ne naletimo na 25. člen, ki uvaja popolno nezdružljivost oglaševalske in medijske dejavnosti. Ja, prav ste prebrali – vplivneži, katerih poslovni model temelji na oglaševanju, bodo postavljeni pred izbiro: ali ustvarjajo vsebine ali oglašujejo. Kaj to pomeni? Kratko in jedrnato – poslovni model, kakršnega poznamo, bi lahko postal zgodovina.
Ampak zakaj bi to veljalo le za vplivneže? Po tem členu bi se morali pod vprašaj postaviti tudi veliki slovenski mediji, ki že desetletja izvajajo oglaševalske dejavnosti – od prikritih oglasov do organizacije dogodkov in ustvarjanja poslovnih publikacij za velike korporacije. Če bi zakon dobesedno uveljavili, bi bili prepovedani praktično vsi mediji, ki danes delujejo v Sloveniji, vključno s komercialnimi televizijami in spletnimi portali.
Realnost slovenskega medijskega prostora
Slovenija je trg, ki je, roko na srce, majhen – zelo majhen. Mediji že dolgo ne živijo več zgolj od naročnin in prodaje tiskanih izvodov, saj se finančna stabilnost opira na oglaševanje. Enako velja za vplivneže, ki s sodelovanji z blagovnimi znamkami ustvarjajo svoje prihodke. Če bi želela vlada popolnoma ločiti medijsko in oglaševalsko dejavnost, bi to pomenilo, da bi morala hkrati zagotoviti alternativne vire financiranja. A teh ni. Kje bi se torej končalo? Najverjetneje pri propadu manjših medijev, ki že zdaj komaj držijo glavo nad vodo.
Spomnimo se, da večina komercialnih televizij redno oglašuje – bodisi prikrito bodisi odkrito. Ali lahko zamislite televizijo, ki ne bi promovirala svojega glavnega oglaševalca? Na primer, tradicionalno decembrsko oglaševanje novoletnega lota ali trgovskih centrov? Jan Macarol, medijski poznavalec, je o tem zapisal: “Medijska dejavnost je v sodobnem svetu neločljivo prepletena z oglaševalsko dejavnostjo. Tak bedast zakon lahko napiše le nekdo, ki nikoli ni deloval v medijih.”poroča Twitter uporabnik @JMacarolV.
😂 Realna prepoved vplivnežev v Sloveniji 🤣 – in morda tudi praktično vseh medijev, z izjemo RTV.
Po novem Zakonu o medijih se vplivneži, ki ustvarjajo vsebine za javnost, obravnavajo kot mediji in se morajo nemudoma vpisati v razvid. A pozor: če so registrirani za oglaševalsko…
Zakon skuša vplivneže obravnavati kot enakovredne klasičnim medijem, a pri tem očitno spregleda, da se narava njihovega dela bistveno razlikuje. Medtem ko tradicionalni mediji opravljajo funkcijo obveščanja javnosti, so vplivneži v večini primerov osebne blagovne znamke, katerih vsebine pogosto služijo zabavi, motivaciji ali promociji življenjskega sloga. Pričakovati od njih, da bodo sledili strogim pravilom, ki veljajo za klasične medije, je kot zahtevati, da se gostinec registrira kot farmacevt, ker v svoji restavraciji prodaja kamilični čaj.
Ob tem velja omeniti še, da je terminologija zakona – no, recimo temu po domače – rahlo zmedena. Kako natančno bo zakonodajalec ločil med vplivnežem, ki zgolj dokumentira svoj osebni življenjski slog, in tistim, ki dejansko ustvarja vsebine z namenom informiranja? Bodo kriteriji subjektivni? Se odpira prostor za zlorabe? Ali bomo dočakali situacijo, ko bo vplivnež, ki deli recepte za peko piškotov, kaznovan, ker ni vpisan v razvid?
Posledice za slovensko sceno
1. Majhni mediji pod pritiskom: Zakon bi lahko finančno uničil manjše medije, ki so že zdaj odvisni od “stranskih” poslov, kot so sponzorirani članki ali dogodki.
2. Ukinitev vplivnežev: Vplivneži, ki ne bi mogli več izvajati oglaševalskih dejavnosti, bi izgubili ključni vir dohodka. Alternativa? Verjetno slovo od scene.
3. Centralizacija medijskega prostora: Veliki mediji bi zaradi svojih virov in pravne podpore lažje obšli zakon, kar bi ustvarilo še večji prepad med velikimi in majhnimi igralci.
Alternativni predlogi: Kaj bi resnično pomagalo?
Namesto da zakon skuša regulirati vse in vsepovsod, bi bilo smiselno:
Spodbujati preglednost: Jasna pravila označevanja oglasov bi lahko povečala zaupanje javnosti brez nepotrebnega posega v poslovne modele.
Podpreti neodvisne ustvarjalce: Subvencije, davčne olajšave ali podobni ukrepi bi lahko pomagali vplivnežem in manjšim medijem preživeti.
Izboljšati nadzor velikih igralcev: Regulacija bi morala biti usmerjena v velike medije, ki imajo največji vpliv na javno mnenje, ne pa na posameznike, ki delijo videe o domači peki kruha.
Zakon kot simptom ali rešitev?
Predlog Zakona o medijih morda na prvi pogled deluje kot urejanje kaosa v medijskem prostoru, a v resnici deluje bolj kot simptom nesposobnosti razumevanja sodobnega medijskega ekosistema. Bo zakon dejansko uveljavljen v tej obliki? Trenutno kaže, da ne. Toda škoda, ki jo povzroča že sama diskusija, je neizmerljiva – negotovost, strah in nejasnost so ravno tisto, kar slovenski medijski prostor najmanj potrebuje.
Napisal: N. Z.
Vir: X, www
Za novo leto smo dobili krepko dražje sladkane pijače, RTV-prispevek …
Od danes se uporabljajo novele petih davčnih zakonov, ki s ciljem večje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva prinašajo ugodnosti za privabljanje kadrov, zagonska podjetja in naložbe. Poleg tega se zaostrujejo pogoji za normirance, zvišuje davek na sladke pijače ter omejuje prenašanja davčnih izgub. Še več sprememb vlada napoveduje letos.
Za pijače z dodanim sladkorjem in sladili se je davek na dodano vrednost (DDV) danes zvišal z znižane 9,5-odstotne na splošno stopnjo, to je 22 odstotkov. Z novelo zakona o DDV se poleg tega v slovensko zakonodajo prenaša dve evropski direktivi, in sicer se uvaja možnost skupne identifikacije za namene DDV več davčnih zavezancev ter zvišuje prag za obvezno identifikacijo in obračunavanje DDV s 50.000 na 60.000 evrov letnega prometa.
Pri danes uveljavljenih novelah gre za prvi paket davčnih sprememb, ki ga je vlada napovedala že leta 2023. V njem je še novela zakona o davčnem potrjevanju računov, ki se bo začela uporabljati leta 2026.
Drugi paket naj bi sledil tekom tega leta, v njem pa naj bi bil konec lanskega decembra že predstavljeni zakon o davku na stanovanjske nepremičnine, od katerega si vlada obeta 600 milijonov evrov priliva v proračun, ki naj bi jih namenili za razbremenitev dela. Po široki javni razpravi naj bi ga DZ sprejel do konca leta.
Spremembe v javnem sektorju
Z letom 2025 se v plačnem sistemu javnega sektorja uveljavljajo spremembe. Med bistvenimi novostmi je nova plačna lestvica. Predvideno je postopno povišanje plač. Spreminja se tudi vrsta pravil pri določanju plač zaposlenim, napredovanju in nagrajevanju.
Rtv-prispevek z novim letom višji za deset odstotkov
Rtv-prispevek se z novim letom zvišuje za deset odstotkov oz. za 1,27 evra, tako da bo znašal 14,02 evra. Prispevek je bil nespremenjen vse od leta 2012, ko so njegovo višino določili pri 12,75 evra.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko pa je priznala, da so se za zvišanje prispevka odločili po dolgotrajnih pogovorih. Tako po njenih kot po Arčonovih zagotovilih se vlada zaveda, da zvišanje prispevka ne bo rešilo vseh težav, in da sta zelo pomembni tudi organizacija in sanacija zavoda.
Na pokojninskem področju bo letos osrednja pozornost namenjena napovedani reformi
Na pokojninskem področju bo letos osrednja pozornost namenjena napovedani reformi, ki naj bi jo pogajalska skupina pri Ekonomsko-socialnem svetu uskladila do pomladi. Hkrati pa so pomembne tudi nekatere druge informacije. Tako se denimo rok za oddajo zahteve za zagotovljeno vdovsko pokojnino ni iztekel z letom 2024, ampak se bo šele z letom 2026.
su, STA; Foto: Shutterstock
Šok za gospodinjstva: Januarja 2025 bo RTV-prispevek višji za 10 %!
Z novim letom prinaša vlada novost, ki bo prizadela prav vsak slovenski dom – mesečni RTV-prispevek se bo dvignil na 14,02 evra, kar je prvo povišanje po dolgih dvanajstih letih. In čeprav se znesek zdi majhen, se je že začela vroča razprava: ali gre za nujno potezo za ohranitev kakovostnega javnega servisa ali za dodatno breme za državljane, ki so že tako obremenjeni s povišanjem stroškov na vseh področjih?
Zakaj dvig po več kot desetletju?
Nazadnje je bil prispevek povečan leta 2012, ko so bile razmere v gospodarstvu in medijih povsem drugačne. Danes, po letih stagnacije, inflacije in rastočih stroškov, Radiotelevizija Slovenija trdi, da brez tega dviga ne more več zagotavljati obsega storitev in kakovosti, ki jo javnost pričakuje. Ministrstvo za kulturo je avgusta 2024 predlagalo zvišanje, pri čemer so izpostavili, da so stroški delovanja RTV narasli zaradi višjih cen energentov, tehnoloških posodobitev in povečanih kadrovskih potreb.
Ali je torej 14,02 evra na mesec res pretiran znesek? Na letni ravni pomeni dodatnih 15,24 evra, kar je primerljivo s ceno dveh kino vstopnic ali ene povprečne večerje v restavraciji. A vprašanje ostaja – kako bo ta dvig vplival na posameznike in podjetja?
Koga bo povišanje najbolj prizadelo?
Za gospodinjstva, kjer je vsak cent pomemben, tudi 1,27 evra višja položnica ni zanemarljiva. Nekateri opozarjajo, da bo to najbolj občutno v gospodinjstvih z nizkimi dohodki, kjer že zdaj skrbno načrtujejo vsak evro. Po drugi strani pa je prispevek enoten za vse – ne glede na velikost družine ali število naprav – kar pomeni, da bodo majhna gospodinjstva morda občutila to spremembo bolj kot večja.
Za pravne osebe in samostojne podjetnike, ki imajo radijske ali televizijske sprejemnike v svojih prostorih, se prispevek poveča na 39,74 evra na mesec (prej 36,13 evra). Gostilne, trgovine in hoteli bodo morali to povišanje vključiti v svoje stroške, kar lahko posredno vpliva tudi na cene njihovih storitev.
Kaj pa izjeme?
Posebnost nove ureditve je, da bodo tisti, ki uporabljajo le radijske sprejemnike, še vedno plačevali nižji znesek – ta bo odslej znašal 4,14 evra (prej 3,77 evra). Čeprav gre za simboličen dvig, kaže na to, da zakonodajalci poskušajo ohraniti dostopnost radijskih vsebin, ki so ključne za mnoge starejše občane in prebivalce ruralnih območij.
Kako se Slovenija primerja z drugimi državami?
Če pogledamo čez meje, so razmere različne. V Nemčiji na primer letni prispevek za javne medije presega 200 evrov, kar je več kot dvakratnik slovenskega. Vendar imajo tam gospodinjstva pogosto dostop do širšega spektra storitev, kot so izobraževalne platforme in dodatni programi. Slovenija pa ostaja med državami, kjer je prispevek relativno nizek, kar postavlja vprašanje, ali bo povišanje res zadostovalo za dolgoročno stabilnost RTV Slovenija.
Kaj pomeni za prihodnost javnih medijev?
Povišanje prispevka prihaja v času, ko se številni sprašujejo o vlogi in pomenu javnih medijev v digitalni dobi. S povečano konkurenco zasebnih medijskih hiš in pretočnih platform, kot sta Netflix in Spotify, se tradicionalni javni mediji soočajo z izzivom: kako ohraniti relevantnost in zaupanje gledalcev ter poslušalcev?
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je ob napovedi povišanja dejala, da je to “nujno za zagotavljanje kakovostnega in neodvisnega novinarstva,” a kritiki opozarjajo, da mora RTV Slovenija narediti več za modernizacijo vsebin in privabljanje mlajših generacij.
Napisal: E. K.
Vir: www, Freepik
Jelinčič: “Vegani močno prdijo. Jih bo vlada nekaj pobila?”
Danska uvaja davek na prdenje krav – so vegetarijanci in vegani naslednji na seznamu?
KOPENHAGEN –Ko so Danci objavili, da bodo obdavčili krave zaradi njihovih emisij metana, je zadeva postala globalna tema. Vprašanje pa se postavlja: kako daleč bo šla “vojna” proti toplogrednim plinom? In ali bomo kmalu plačevali za vsako zaužito stročnico?
V preteklosti so se davki vedno nanašali na klasične zadeve – dohodek, nepremičnine, morda celo luksuzne dobrine. A zdaj, ko je planetarno segrevanje nova “priljubljena tema”, se vlade trudijo najti nove, pogosto nenavadne načine za zmanjšanje emisij. Danska, znana po svoji inovativnosti, je sklenila obdavčiti krave. Ja, prav ste prebrali. Krave.
Metan in krave – zakaj?
Verjetno si ob tem predstavljate, kako krave brezskrbno žvečijo travo na podeželju, a hkrati »obdelujejo« ozračje z metanom. Ta plin, ki nastaja v procesu prebave (po domače: prdenje in riganje), ima kar 25-krat večji vpliv na segrevanje ozračja kot ogljikov dioksid. Po podatkih Organizacije Združenih narodov (FAO) živinoreja prispeva približno 14,5 % vseh toplogrednih plinov, metan pa predstavlja levji delež.
Če se osredotočimo zgolj na eno kravo, bi lahko rekli, da letno proizvede med 100 in 200 kilogrami metana – količina, ki si jo je težko predstavljati, dokler ne pomislite na vse krave skupaj. Danska je ocenila, da bodo z obdavčitvijo zmanjšali število živine, s tem pa posledično vplivali na emisije. A vprašanje, ki ostaja: ali bo ta ukrep dejansko spremenil karkoli?
Vegetarijanci in vegani – brez skrbi?
A ukrep se ni ustavil pri kravah. Javnost je začela razpravljati: kaj pa ljudje, ki jedo večinoma rastlinsko hrano? Stročnice, kot so fižol, leča in čičerika – glavne sestavine vegetarijanskih in veganskih jedilnikov – so namreč znane po tem, da povzročajo »napenjanje«. Ali bodo ti potrošniki naslednji, ki bodo deležni davka?
Slovenski politik Zmago Jelinčič je na Twitterju cinično pripomnil: »Krave jedo samo rastlinsko hrano in zato obilno prdijo ter baje ogrožajo ozračje z večanjem vsebnosti CO2. Na Danskem so jih nekaj pobili, za ostale pa določili davek. Vegetarijanci in vegani tudi jedo rastlinsko hrano in močno prdijo. Kaj z njimi? A jih bo vlada nekaj pobila, ostalim pa nabila davek?« (vir: Twitter).
Krave jedo samo rastlinsko hrano in zato obilno prdijo ter baje ogrožajo ozračje z večanjem vsebnosti CO2. Na Danskem so jih nekaj pobili, za ostale pa določili davek. Vegetarijanci in vegani tudi jedo rastlinsko hrano in močno prdijo. Kaj z njimi? A jih bo vlada nekaj pobila,…
Čeprav je bil njegov komentar sarkastičen, se dotakne zanimivega vidika: kaj vse smo pripravljeni regulirati v imenu ekologije? In ali smo res pošteni, ko iščemo rešitve samo tam, kjer jih je lažje uveljaviti?
Kdo plača ceno?
Davki na krave morda zvenijo kot rešitev, a se ob tem pojavljajo številni zapleti. Danska kmetijska industrija opozarja, da bo ta davek neizogibno zvišal ceno mesa in mlečnih izdelkov. V deželi, kjer so smørrebrød (tradicionalni danski sendviči) in mlečni izdelki del vsakodnevnega jedilnika, bo to zagotovo udarilo predvsem nižji sloj prebivalstva.
Kaj pa Slovenci? Naša živinoreja morda ne dosega danskih razsežnosti, a kmetje se že zdaj soočajo s pritiski zaradi strogih okoljskih predpisov Evropske unije. Z dodatnimi davki bi lahko slovenski kmetijski sektor, ki je že tako ranljiv, doživel resen udarec. Kot pravi Kmetijska zbornica Slovenije: »Slovenski kmetje so že sedaj obremenjeni z okoljskimi regulativami, dodatni ukrepi bi povzročili odseljevanje iz panoge« (poroča Kmetijski glas).
Kaj nas uči Danska?
Danska se na prvi pogled zdi kot laboratorij za okoljske eksperimente. Njihov davek na krave bi lahko deloval kot model za druge države, a kritiki opozarjajo na vrzeli v sistemu. Čeprav obstajajo tehnološke rešitve, kot so prehranska dopolnila, ki zmanjšujejo izpuste metana za do 30 %, je težava bolj kompleksna. Se bomo za reševanje planeta odpovedali nečemu tako osnovnemu, kot je govedina?
Slovenija, čeprav manjša in z drugačno živinorejsko strukturo, se lahko znajde pred podobnimi izzivi. A naše okoljske politike bi morale upoštevati specifične lokalne razmere. Medtem ko Danci eksperimentirajo, Slovenci še vedno razpravljamo o tem, kako uskladiti tradicijo in okolje. Lahko si le predstavljamo, kako bi javnost reagirala na davek na krave v državi, kjer so golaž, krvavice in goveja juha skoraj svete jedi.
Danska s svojim davkom na krave odpira nova poglavja v boju proti podnebnim spremembam, a pri tem pušča za sabo številna vprašanja. Je res pravično obdavčiti govedo, medtem ko ostajajo veliki onesnaževalci nedotaknjeni? In, kar je še pomembneje – kdo bo na koncu plačal to ceno? Morda bi morali namesto hitrih rešitev začeti razpravo o tem, kako zgraditi trajnostno družbo, ki bo upoštevala vse – od kmetov do končnih potrošnikov.
Napisal: N. Z.
Vir: X, www
Zakaj Golobova vlada ne sliši klica pomoči upokojencev?
Ko je predsednik vlade, dr. Robert Golob, v svoji izjavi dejal, da pokojnine v Sloveniji naraščajo hitreje od inflacije, so se mnogi upokojenci odzvali z zaskrbljenostjo in presenečenjem. Izjava, ki jo je podal prejšnji teden v državnem zboru, je bila kot sveža rana na že tako občutljivi situaciji. Zdi se, da je ta komentar prišel v trenutku, ko upokojenci že dolgo ne morejo več slediti rastočim življenjskim stroškom. Povečanje pokojnin je sicer obetavno, vendar, kot poudarjajo v Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS), realnost izpade precej drugače.
Rast pokojnin in življenjski stroški: Nepovezana zgodba
Čeprav se je v zadnjih letih rast pokojnin povečala, je to še vedno daleč od tistega, kar bi si upokojenci zaslužili glede na aktualne razmere v gospodarstvu. Po veljavni zakonodaji so pokojnine usklajene na podlagi 60 % rasti plač in 40 % rasti življenjskih stroškov v preteklem letu. Zdi se, da te uskladitve delujejo po starem vzorcu, ki ne sledi tekočim razmeram na trgu, saj upokojenci pogosto občutijo, da njihove pokojnine zaostajajo za povečanimi stroški.
Za ilustracijo – v zadnjih štirih letih so bile uskladitve naslednje:
Leto 2021: 2,5 %
Leto 2022: 4,4 %
Leto 2023: 5,2 %
Leto 2024: 8,8 %
Kljub temu pa ta rast ne dosega realnih potrebščin. Na primer, cena hrane in osnovnih življenjskih potrebščin v zadnjem letu narašča za 25 % ali več. Medtem ko se pokojnine usklajujejo, jih inflacija že prehiteva. Dr. Golob je sicer izpostavil 8,8-odstotno rast pokojnin, vendar je to povečanje izhajalo iz inflacije prejšnjega leta. Če bi bil upokojenec prepričan, da je takšna uskladitev dovolj za pokritje njegovih mesečnih stroškov, bi bil hitro razočaran.
Kako se pokojnine usklajujejo?
Za mnoge je dejstvo, da so pokojnine usklajene na podlagi preteklih podatkov, še posebej problematično. Inflacija in dvig cen na trgu se dogajajo takoj, medtem ko se usklajevanje pokojnin izvede šele po več mesecih in odraža pretekle razmere. S tem je ustvarjena časovna zamuda, zaradi katere upokojenci ne morejo takoj občutiti olajšanja, ki bi ga morali ob izjemnih gospodarskih razmerah. Če bi se pokojnine usklajevale na podlagi trenutne inflacije, bi bilo preživetje upokojencev bistveno lažje. Vendar pa ta pristop ni v skladu z zakonodajo, kar je ena izmed ključnih kritik ZDUS.
Zato se marsikdo vpraša – ali je mogoče, da vlada preprosto ne razume, kako se življenje spremeni, ko v nekaj mesecih cena osnovnih potrebščin poskoči za 10 % ali več? Se zdi, da pokojnine “hitro rastejo”, ko pa dejansko zaostajajo za realnim stanjem na trgu? Nič čudnega, da so mnogi upokojenci jezni na takšne izjave.
Kaj bi lahko pomagalo upokojencem?
Če bi bile pokojnine usklajene z dejanskimi razmerami in sledile momentu rasti življenjskih stroškov, bi to zagotovo zmanjšalo finančne pritiske, ki jih doživljajo upokojenci. Morda bi se dalo razmisliti o takojšnjih izrednih uskladitvah pokojnin, ki bi lažje ublažile posledice naraščajoče inflacije. Kljub temu pa je vlada izredne ukrepe zavrnila, kar je mnoge v ZDUS zelo razjezilo. Izgleda, da so pokojnine, pa čeprav višje kot prejšnja leta, še vedno premalo, da bi upokojenci lahko preživeli mesec brez skrbi.
Pokojninska reforma: Pomen večje pozornosti
Sistem usklajevanja pokojnin se bo morda spremenil s prihajajočo pokojninsko reformo. Če bi vladna koalicija dejansko uvedla takšno reformo, bi lahko bilo vse skupaj še bolj problematično. V trenutnih okoliščinah ni mogoče zanikati, da bi reforma pokojninskega sistema samo povečala prepad med dejansko vrednostjo pokojnin in življenjskimi stroški. Upokojenci se soočajo z izzivi, ki jih ni mogoče preprosto rešiti zgolj z občasnimi uskladitvami – potrebna so dolgoročna in trajnostna prizadevanja za zagotavljanje dostojnega življenja.
Sklepna misel
Na koncu pa moramo opozoriti, da se zdi, da vlada preprosto ne sliši klica pomoči, ki prihaja iz strani upokojencev. Golobova izjava o tem, da se pokojnine dvigajo hitreje od inflacije, se zdi kot polovična resnica, ki ne upošteva vsakodnevnih težav, s katerimi se soočajo upokojenci. Ko se pokojnine usklajujejo za pretekla leta, pa življenje poteka v realnem času, kjer so cene že danes precej višje kot pred mesecem dni. Upokojci si zaslužijo več kot zgolj formalna usklajevanja, potrebujejo resnične ukrepe, ki bodo zmanjšali njihov finančni stres.
Če ne bodo ukrepi za upokojence postali prioriteta, bomo kmalu priča še večji krizi, saj ti ljudje, ki so že dali vse za državo, zaslužijo več kot le prazne besede in obljube.
Napisal: E. K.
Vir: ZDUS, Freepik
Služite s popoldanskim s.p.-jem? Takole vas bo ‘udarilo po žepu’ – tu vse podrobnosti
Država pritiska na popoldanske s.p.-je: Ustvarjanje prihodka bo dražje kot kdajkoli prej
LJUBLJANA – Spremembe zakona o dohodnini, ki bodo z novim letom stopile v veljavo, že burijo duhove med podjetniki. Popoldanski s.p.-ji, ki so za mnoge pomenili priložnost za dodatni zaslužek, bodo odslej soočeni s strožjimi pogoji, višjimi davki in težjim prebojem na trgu.
Država stiska manjše podjetnike – a kdo bo profitiral?
Popoldanski s.p.-ji so bili dolgo časa nekakšna slovenska posebnost: odličen način za dodatno delo poleg redne službe ali preprosta pot za tiste, ki se niso želeli povsem odpovedati “sigurni plači”. Z novo zakonodajo pa se zdi, da država vleče črto – in to prav na meji, ki jo bodo številni le stežka prečkali. Prihodki nad 30.000 evrov? Pozabite na normirance!
Sprejeta zakonodaja prinaša naslednje ključne spremembe:
Pri prihodkih do 12.500 evrov bodo normirani stroški ostali pri 80 %, kar pomeni razmeroma ugodno obdavčitev.
Pri prihodkih med 12.500 in 30.000 evrov se normirani stroški zmanjšajo na 40 %, kar bistveno dvigne davčno osnovo.
Pri prihodkih nad 30.000 evrov normiranih stroškov sploh ne bo več, kar pomeni, da se celoten dohodek šteje v osnovo za obdavčitev.
Z drugimi besedami: če ste do zdaj delali “na polno” in se trudili, da bi z dodatnimi prihodki nekaj privarčevali, vas država – tako rekoč – kaznuje. Ste res pridni? Potem kar na polni s.p., prosim!
Koliko boste plačali – in kaj ostane v žepu?
Razčistimo na konkretnem primeru. Če ima popoldanski s.p. letni dohodek 20.000 evrov, bo po novem obdavčitev znašala 7 %, kar pomeni približno 70 evrov davka na vsakih 1.000 evrov prihodkov. Pri 30.000 evrih pa davčna stopnja zraste na 9 %, kar pomeni kar 90 evrov davka na vsakih 1.000 evrov.
Toda, to še ni vse. K temu morate dodati tudi mesečne prispevke, ki znašajo 93,15 evra – torej več kot 1.100 evrov letno. Če upoštevamo vse te stroške, se lahko hitro zgodi, da popoldanski s.p. pri nižjih prihodkih odda več kot četrtino svojega zaslužka državi. In za kaj? Da lahko še naprej izstavlja račune.
Kdo bo prizadet? Majhni, srednji – ali vsi?
Na udaru bodo predvsem tisti, ki delajo ob redni službi. “Popoldanski s.p.-ji so za mnoge edini način, kako preživeti mesec,” opozarja podjetnik iz Kranja, ki je želel ostati anonimen. Majhni zaslužkarji, ki so doslej ustvarjali okoli 5.000 evrov letno, bodo z novo obdavčitvijo oddali več kot četrtino prihodkov, kar mnoge spravlja v obup.
Večji problem pa se skriva drugje: tisti, ki presegajo mejo 30.000 evrov letno, bodo bodisi morali preiti na polni s.p., bodisi zapreti svojo dejavnost. Po mnenju strokovnjakov bo to povzročilo več dela na črno, saj se številnim ne bo izplačalo delovati pod novimi pogoji.
“Država s tem ne rešuje problema sive ekonomije, ampak ga ustvarja,” je za Dnevnik komentiral ekonomist in davčni svetovalec.
Prehodno obdobje: manj časa, več komplikacij
Zakon sicer uvaja prehodno obdobje, ki naj bi omogočilo postopno prilagoditev:
Leto 2025: Prihodki iz dejavnosti za leti 2023 in 2024 skupaj ne smejo preseči povprečja 150.000 evrov.
Leto 2026: Popoldanski s.p.-ji ne smejo preseči letnih prihodkov v višini 30.000 evrov, sicer bodo izključeni iz sistema normiranih stroškov.
V praksi to pomeni, da bo podjetnik, ki bo leta 2025 ustvaril več prihodkov, lahko užival ugodnosti normiranih stroškov le eno leto, nato pa bo iz sistema izključen. Praktično gre za ukinitev popoldanskega s.p.-ja za vse, ki želijo zaslužiti nekaj več.
Kaj storiti? Razmislite o prehodu na polni s.p.
Če ste med tistimi, ki s popoldanskim s.p. ustvarjajo letno več kot 30.000 evrov, je morda čas, da razmislite o prehodu na polni s.p. Da, večji prispevki in strožja regulacija niso privlačni, vendar pa omogočajo bolj fleksibilno poslovanje in olajšave, ki jih normiranci ne morejo izkoristiti.
Ampak, ali je to res rešitev? Za mnoge ne, saj bodo z dodatnimi stroški na koncu zaslužili manj, kot so pričakovali. Zdi se, da država pozablja, da popoldanski s.p.-ji niso zgolj davčna kategorija – so tudi način, kako ljudje inovirajo, gradijo in testirajo svoje poslovne ideje.
Nova realnost, stara vprašanja
S spremembami zakona o dohodnini bodo popoldanski s.p.-ji bolj obremenjeni kot kdajkoli prej. Država trdi, da gre za pravičnejšo ureditev, toda ali bo res? Ali je pravično, da nekdo, ki si želi nekaj več, na koncu izgubi več, kot dobi? To bo pokazal čas. Za zdaj pa je jasno le eno: slovenski podjetniki bodo morali razmisliti, kako naprej – z več papirologije, več stroškov in manj motivacije.
Napisal: N. Z.
Vir: www
Pozor, davek na nepremičnine naj bi kmalu stopil v veljavo – napovedali so, kdaj
Ali bo nepremičninski davek res prinesel boljše življenje ali le še večji glavobol?
LJUBLJANA – Nepremičninski davek, o katerem govori vlada Roberta Goloba, naj bi bil pravičen, ciljan in usmerjen v reševanje stanovanjske krize. Toda, ali gre za resnično premišljen ukrep, ki bo izboljšal življenje Slovencev, ali le še en primer, ko se zdi, da država išče načine, kako iztisniti še zadnji evro iz že tako izčrpanega srednjega razreda? Cilj davka je obdavčitev praznih in večkratnih nepremičnin, medtem ko naj bi razbremenil delo – a kaj to pravzaprav pomeni za povprečnega državljana?
Nepremičninski davek ali …
Čeprav ideja zveni preprosto – obdavčimo prazne nepremičnine in pomagajmo mladim do dostopnejših stanovanj – realnost te zgodbe je vse prej kot črno-bela. Premier Robert Golob poudarja, da davek ne bo prizadel lastnikov enega doma, temveč tiste, ki imajo nepremičnine, ki jih ne uporabljajo ali oddajajo za kratkoročni najem. “Nepremičninski davek bo pošten in bo razbremenil zaposlene, hkrati pa spodbudil boljšo uporabo nepremičnin,” je dejal premier, poroča N1.
Toda zakaj bi kdo imel prazno nepremičnino? Morda gre za dedovanje, finančne težave ali preprosto nezmožnost prodaje v zasičenem trgu. V nekaterih primerih pa so ti “neuporabni” stanovanjski prostori pravzaprav domovi upokojencev, ki jih obiskujejo le nekajkrat na leto, a jim ti kljub temu pomenijo več kot le nekaj kvadratnih metrov nepremičninske vrednosti.
Kdaj naj bi nepremičninski davek stopil v veljavo?
Čeprav se o nepremičninskem davku govori že vrsto let, je vlada Roberta Goloba napovedala, da bo davek pripravljen in uveden z začetkom leta 2025. Priprava izhodišč bo zaključena do konca leta 2024, nato pa bodo koalicijski partnerji o njih razpravljali januarja prihodnje leto. Do takrat ostaja odprto vprašanje, kako bodo zakon oblikovali, da bo ustrezal načelom pravičnosti, ki jih zagovarjajo, ter hkrati zmanjšali negativne posledice za lastnike nepremičnin.
Slovenski srednji razred: poligon za nove davke?
Slovenija ima eno najvišjih stopenj lastništva nepremičnin v EU – več kot 90 % prebivalstva živi v svojih domovih. To je dosežek, ki bi ga večina držav zavidala, toda ob trenutnih gospodarskih razmerah to pomeni tudi večjo ranljivost za davčne spremembe. Povprečen Slovenec ni nepremičninski mogotec, temveč nekdo, ki se je s kreditom zadolžil do vratu, da bi si zagotovil streho nad glavo. Torej, ko vlada napoveduje “pravično obdavčitev”, ali res govori o pravičnosti, ali pa gre zgolj za lepo zveneče besede, ki skrivajo resnični udarec za srednji razred?
Da bo stvar še bolj zapletena, je tukaj še vprašanje, kaj pomeni “prazna nepremičnina”. Bo to vsak vikend, ki ga družina uporablja nekajkrat na leto? Kaj pa stanovanje, ki ga lastnik občasno oddaja otrokom za počitnice? In kako bo vlada preprečila, da bi obdavčitev praznih nepremičnin povzročila dvig najemnin, s čimer bi bil udarec za mlade še večji?
Stanovanjska kriza ali le priročen izgovor?
Golobova vlada trdi, da bo nepremičninski davek prispeval k reševanju stanovanjske krize. Minister Simon Maljevac je dejal, da bodo prazne nepremičnine, če bodo obdavčene, lažje dostopne najemnikom ali kupcem, saj bodo lastniki prisiljeni ukrepati. Po podatkih Geodetske uprave RS je v Sloveniji približno 20.000 nepremičnin neuporabljenih. A bodimo iskreni – bo 20.000 novih stanovanj res rešilo težave? Ali pa gre le za simbolično gesto, ki ne bo imela pravega vpliva na dostopnost stanovanj?
Primerjava z drugimi evropskimi državami kaže, da obdavčitev nepremičnin pogosto prinese tudi nepredvidene posledice. Na Nizozemskem, kjer imajo podoben davek, so lastniki našli kreativne načine za izogibanje davkom – prazna stanovanja so začeli opremljati z minimalno opremo, da so bila “uradno” zasedena. Slovenija pa je znana po tem, da njeni zakoni ne predvidevajo vseh možnih scenarijev, zato se lahko bojimo, da bo tudi tukaj davek postal poligon za kreativne rešitve, ki bodo pustile najbolj ranljive še vedno na cedilu.
Davčna obremenitev: kje je meja?
V Sloveniji že zdaj plačujemo številne davke – od dohodnine, DDV-ja, trošarin, pa vse do takšnih, ki jih marsikdo niti ne razume povsem, dokler ne prispe račun. Nepremičninski davek je bil sicer dolgo časa predmet političnih razprav, a ga doslej še nobena vlada ni uspela uvesti. Sedanja vlada trdi, da bo tokrat drugače. A ali ni to vedno ista zgodba? Vsaka nova vlada pride z obljubami, kako bo “rešila” težave, ki jih prejšnje niso uspele – medtem pa povprečni državljan postaja vse bolj obremenjen in razočaran.
Če smo lahko skeptični, ali ni morda to le še en način za polnjenje proračuna? Vladni predstavniki sicer poudarjajo, da želijo s tem davkom razbremeniti plače in spodbujati zaposlovanje, a kako točno bodo te spremembe vplivale na vsakodnevno življenje Slovencev, ostaja nejasno.
Reševanje krize ali zgolj nova obremenitev?
Nepremičninski davek bo v najboljšem primeru korak k bolj pravični obdavčitvi in bolj dostopnim stanovanjem. V najslabšem pa še ena birokratska ovira, ki bo obremenila že tako izčrpane lastnike nepremičnin, brez jasnih rezultatov za stanovanjski trg. Vprašanje ni, ali potrebujemo ukrepe za reševanje stanovanjske krize – to je jasno. Vprašanje je, ali bo nepremičninski davek res pravično in premišljeno zasnovan. Če ne, bi lahko povzročil več težav, kot jih namerava rešiti.
Na Nadlani.si se trudimo zagotoviti, da je vaša izkušnja obiska naše spletne strani čim bolj prilagojena vašim osebnim interesom in potrebam. Na podlagi vaše aktivnosti na naši platformi skrbno prilagajamo prikaz člankov in oglasov, ki bi vas utegnili zanimati – to počnemo s pomočjo analize vašega vedenja, da lahko ne le izboljšamo trenutno izkušnjo, ampak tudi razvijamo nove, inovativne funkcionalnosti, ki bodo še bolj ustrezale vaši uporabi. Pri tem uporabljamo piškotke in druge tehnologije sledenja, ki lahko vključujejo tudi obdelavo osebnih podatkov.
Če izberete možnost "Sprejmi vse", soglašate, da na vašo napravo shranimo piškotke z naše strani in strani naših partnerjev – med njimi so, denimo, iskalniki in družbena omrežja. Ta tehnologija nam omogoča dostop do določene vsebine na vaši napravi ter obdelavo osebnih podatkov za namene, kot so profiliranje, tržne analize ali priprava statističnih pregledov. Seveda imate možnost prilagoditi nastavitve – v razdelku "Uredi nastavitve" lahko natančno določite, katere vrste piškotkov želite omogočiti. Če izberete "Sprejmi samo nujne", bomo uporabili izključno piškotke, ki so ključni za delovanje spletne strani.
Vaše podatke skrbno upravlja podjetje Magma Media d.o.o. v sodelovanju z izbranimi partnerji, pri čemer so naši cilji jasni: izboljšati uporabniško izkušnjo, zagotoviti prikaz relevantnih vsebin in prilagojenih oglasov, hkrati pa izvajati meritve učinkovitosti oglaševanja in optimizirati naše storitve. Vaše soglasje je popolnoma prostovoljno – to pomeni, da ga lahko kadarkoli prekličete ali ponovno nastavite. Preklic soglasja ne vpliva na obdelavo podatkov, ki je bila izvedena pred preklicem.
Za podrobnejše informacije o obdelavi vaših podatkov, naših partnerjih in njihovih praksah vas vabimo, da obiščete ustrezni razdelek na naši strani (Splošni pogoji), kjer boste našli vse potrebne podrobnosti. Vaša zasebnost je za nas pomembna, zato si prizadevamo, da imate popoln nadzor nad tem, kako se vaši podatki uporabljajo.
Sprejmi vse
Sprejmi zgolj nujne
Uredi nastavitve
Na portalu Nadlani.si vaše nastavitve zasebnosti niso zgolj tehničen detajl – povezane so z iskalnikom in napravo, ki ju uporabljate v trenutku obiska. Če si ustvarite uporabniški račun, se te nastavitve samodejno shranijo in vam zagotavljajo poenoteno izkušnjo pri vsakem prijavljenem obisku, kar pomeni manj skrbi in več prilagojenih vsebin.
Nepogrešljivi tehnični piškotki
Ni mogoče izključiti.
Brez teh piškotkov preprosto ne bi šlo. So tihi, a ključni pomočniki, ki skrbijo za nemoteno delovanje spletnega mesta in njegovih osnovnih funkcionalnosti. Mednje sodijo piškotki za zagotavljanje tehnične varnosti, shranjevanje vaših priljubljenih nastavitev (kot so izbrane strani ali podatki za prijavo) in tisti, ki uravnavajo obremenitev strežnikov ter zagotavljajo stabilno komunikacijo. Poleg tega omogočajo omejitev števila prikazanih oglasov, s čimer ohranjajo uporabniško izkušnjo pregledno, ter služijo za izvajanje A/B testiranj, ki so nepogrešljiva pri uvajanju izboljšav.
Piškotki za analizo in optimizacijo
Analitični piškotki so naši zvesti zavezniki pri spremljanju statistike – koliko obiskovalcev pride na našo stran, katere vsebine jih najbolj pritegnejo, koliko časa preživijo na posameznih straneh in podobno. Ti podatki nam omogočajo, da nadgradimo našo spletno stran, ji dodamo več uporabnosti in razvijemo nove funkcionalnosti, ki so prilagojene prav vam. Ko se odločite, da omogočite te piškotke, nam dejansko pomagate razumeti, kako uporabljate portal – in tako omogočite, da je vaša izkušnja bolj prijetna in smiselna.
Personalizacija vsebine na podlagi vaših zanimanj
Vsebina, ki jo vidite na naši strani, ni naključna – temelji na vaših prejšnjih obiskih, ogledih izdelkov ali člankov. Na ta način poskrbimo, da so prikazane vsebine relevantne, zanimive in pisane na kožo prav vašim interesom.
Oglaševanje in družbenomedijski piškotki
Oglaševalni piškotki in piškotki, povezani z družbenimi omrežji, igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju prilagojenih oglasov na spletnih mestih tretjih oseb. Gre za datoteke, ki omogočajo, da so oglasi prilagojeni vašim interesom – na primer na podlagi prebranih novic ali že ogledanih oglasov. Poleg tega pomagajo pri merjenju učinkovitosti naših oglaševalskih akcij. Če se odločite, da te piškotke zavrnete, oglasi sicer ne bodo izginili, a bodo manj prilagojeni vašim željam in morda za vas ne bodo tako zanimivi.