Velja za izjemnega poznavalca mednarodno-političnih razmer.

LJUBLJANA – Uroš Lipušček je slovenski novinar, politični publicist in strokovnjak za mednarodne odnose, rojen 5. oktobra 1947 v Idriji. Leta 1970 se je zaposlil na RTV Ljubljana, kjer je deloval kot komentator za države v razvoju, neuvrščenost in Bližnji vzhod, delal in živel je tudi na Kitajskem. Sinoči pa je na svojem Facebooku objavil obsežen zapis, ki ga objavljamo v celoti.

Rubikon je torej prečkan

„Ukrajina je s pomočjo Nata na 1001. dan vojne izvedla prvi napad v notranjost Rusije z ameriškimi raketami dolgega dosega, ki letijo približno 300 kilometrov daleč. Rubikon je torej prečkan. Ruski predsednik Putin je namreč izjavil, da bi takšen napad, ki ga lahko ukrajinska vojska izvede izrecno samo s pomočjo ameriškega oziroma Natovega vojaškega osebja in uporabo ameriških obveščevalnih satelitov, pomenil začetek neposrednega vojaškega spopada med ZDA, Natom in Rusijo,“ je začel in potem opozoril:

Akcija in reakcija

„Ni naključje, da so v Moskvi prav te dni objavili novo jedrsko doktrino, po kateri napad na Rusijo s strani neke države, ki sicer nima atomskega orožja, vendar jo pri tem podpira neka jedrska sila, terja ustrezen odgovor tudi proti tej državi, v skrajnem primeru tudi z uporabo atomskega orožja. Omenjena doktrine bi v najnovejšem primeru torej lahko vodila v neposredni spopad med Rusijo in ZDA. Če bo Putin ostal pri uporabi tretjega newtonovega zakona o akciji in reakciji, kar je napovedal, bo Rusija odgovorila najmanj z napadom na izstrelišča teh raket v Ukrajini, v skrajnem primeru pa tudi na vojaška oporišča Nata v drugih državah. V Romuniji in na Poljskem ima Nato na primer dve oporišči z raketami podobnega ali še večjega dosega. Tako funkcionarji Bidnove administracije kot tudi Nata trdijo, da se Putin tudi tokrat samo pretvarja, saj doslej kljub temu, da je Nato prestopil več ruskih rdečih črt, ni širil in stopnjeval spopada izven območja Ukrajine. Veliko vprašanje je ali bo imel Nato pri igranju ruske rulete s Putinom, še naprej srečno roko. Biden, ki je doslej zavračal uporabo ameriških raket dolgega dosega za napade v notranjost Rusije, češ da bi bil to uvod v tretjo svetovno vojno, je tokrat spremenil mnenje. Podoben sklep o uporabi njihovih raket dolgega dosega s katerimi razpolaga ukrajinska vojska, so sprejeli tudi v Londonu in Parizu. Sklep o uporabi ameriških raket naj bi bil sprejet med predsednikovem obiskom v Braziliji, kjer se mudi na sestanku skupine G20. To pomeni, da ga je verjetno samo podpisal, oblikovala pa sta ga dva najhujša jastreba, državni sekretar Antony Blinken in svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan. Pentagon je doslej uspešno nasprotoval takšnemu sklepu, tokrat pa je bil preglasovan. Več kot očitno je Biden vse bolj le lutka v rokah globoke države, oziroma neokonzervativcev v njegovi administraciji, ki diktirajo ameriško zunanjo politiko. Biden, bo v zgodovino nedvomno prišel, po predsedniku Trumanu, kot doslej najhujši jastreb med vsemi ameriškimi predsedniki. Slednji je 1945 leta ukazal napad z atomsko bombo na Hirošimo in Nagasaki,“ piše Lipušček.

Kje je Putin? Rusi grozijo z jedrsko vojno, njihov voditelj skrivnostno izginil: ‘Ti sestanki so bili posneti vnaprej’ – NaDlani.si

Usodni za ves svet

„Njegova najnovejša poteza ima tudi pomembne notranjepolitične razsežnosti. Po eni strani se bo s tem ukrepom na nek način maščeval Trumpu za izgubo demokratske kandidatke Kamale Harris na predsedniških volitvah, po drugi strani pa bo Trumpu, ki bo 20. januarja prevzel predsedniške dolžnosti, s tem poskušal preprečiti napovedano končanje vojne v Ukrajini. Biden deluje kot, vse manj razsodni hudobni starec, v skladu z rekom po meni potop. Ni namreč izključeno, da bo v naslednjih tednih pristal tudi na vse bolj intenzivno lobiranje predsednika izraelske vlade Netanjahuja, da bi Izrael s pomočjo ZDA, še pred koncem njegovega mandata, izvedel napad na Iran, kar bi brez dvoma vodilo najmanj v širšo vojni na bližnjem vzhodu. Novoizvoljeni predsednik Trump formalno ne more preprečiti Bidnu, da v zadnjih tednih njegovega mandata, ne bi zakuhal neke hude mednarodne krize. Pošteno bi bilo seveda, da bi ostal samo pri opravljanju rutinskih dolžnosti. Očitno so ne samo Trump, ampak tudi ZDA in ves svet, postali talci samovoljne politike odhajajočega predsednika. Vprašanje na katerega za enkrat še ni odgovora, je kakšna bo politika nove Trumpov administracije. Velika večina novih funkcionarjev, ki jih je predlagal v rekordnem času, namreč spada med radikalne jastrebe, ki dosledno podpirajo nasilno politiko sedanje izraelske vlade, se zavzemajo za vojaški obračun z Iranom, za nove ostre sankcije proti kitajski, pod Trumpovim vplivom pa se ( vsaj na videz) zavzemajo za konec vojne v Ukrajini. Če so v slednje prepričani tudi v Moskvi, na najnovejše raketne napade ne bodo reagirali z vso silo. Vsekakor pa Putin glede na to, da ruska vojska zmaguje na fronti, ne bo popustil. Dilema ni ali bodo Rusi dogovorili na zadnji napad, ampak samo, kako obsežen bo ustrezen odgovor. Zanimivo, je da je (nelegitimni) predsednik Ukrajine Zelenski, ki mu je maja potekel mandat, v včerajšnjem govoru pred evropskim parlamentom, prvič govoril o miru. Njegov pravi cilj je kljub temu očitno še vedno vplesti v vojno neposredno tudi ZDA, sicer ne bi ukazal zadnjega raketnega napada z ameriškimi raketami v notranjost Rusije. Podobno strategijo ima tudi predsednik izraelske vlade Netanjahu. Kakorkoli, zadnja poteza predsednika Bidna meji na norost saj pomeni nenapovedano vojno Rusiji in je lahko v skrajni posledici uvod v atomsko vojno. Zadnji tedni oziroma dnevi njegovega mandata utegnejo biti zato usodni za ves svet,“ sklene poznavalsko Uroš Lipušček.

Kaj pravi Umetna inteligenca?

Vprašali smo tudi umetno inteligenco: ali bo 3. svetovna vojna. Takole nam je odgovorila:

Vprašanje, ali bo izbruhnila tretja svetovna vojna, je zapleteno in nima jasnega odgovora. Svetovna politika in geopolitične razmere so dinamične in nepredvidljive. Tukaj je nekaj dejavnikov, ki vplivajo na to vprašanje:

1. Mednarodne napetosti: Trenutne napetosti med velesilami, kot so ZDA, Rusija in Kitajska, so pomembne, vendar to ne pomeni nujno, da bodo privedle do vojne. Diplomacija in mednarodne institucije, kot je Združeni narodi, si prizadevajo preprečiti obsežne konflikte.
2. Jedrski odvračilni učinek: Države z jedrskim orožjem vedo, da bi globalni spopad lahko imel katastrofalne posledice za celotno človeštvo, kar pogosto deluje kot odvračilni dejavnik.
3. Regionalni konflikti: Čeprav se po svetu dogajajo konflikti (npr. Ukrajina, Bližnji vzhod, Južnokitajsko morje), ti za zdaj niso eskalirali v svetovni spopad.
4. Gospodarska povezanost: Globalizacija je ustvarila medsebojno odvisnost med državami, kar zmanjšuje verjetnost velikih vojn, saj bi te imele tudi gospodarske posledice za vse strani.
5. Nepričakovani dogodki: Zgodovina kaže, da lahko nepričakovani dogodki, kot so atentati ali nenadne eskalacije, sprožijo konflikte. To tveganje obstaja, vendar ga je težko napovedati.

Čeprav je možnost tretje svetovne vojne vedno prisotna, je človeštvo v zadnjih desetletjih pokazalo sposobnost reševanja velikih kriz brez globalnih konfliktov. Upanje in prizadevanja za mir, dialog in medsebojno razumevanje so ključni za preprečevanje takšnih scenarijev.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: www

Ruski predsednik Vladimir Putin je skrivnostno izginil iz javnosti, medtem ko je njegov režim izdal apokaliptične jedrske grožnje o tretji svetovni vojni zaradi napadov Ukrajincev na rusko ozemlje z dolgometnimi zahodnimi raketami. Po poročanju The Mirrorja ni jasno, ali se Putin skriva v bunkerju, je bolan, prestaja plastično operacijo, je na skrivnih počitnicah ali preprosto izogiba javnosti. Nazadnje so ga, spominjajo Britanci, videli 7. novembra, ko je na Forumu v Valdaju čestital Donaldu Trumpu za zmago na ameriških volitvah in nakazal pripravljenost na pogajanja za končanje vojne v Ukrajini. Od takrat se v javnosti ni pojavil, kar je sprožilo številne špekulacije.

Kanal Faridaily, ki spremlja Putinova gibanja, trdi, da so bili mnogi Putinovi javni sestanki, prikazani na ruskih državnih televizijah, v resnici vnaprej posneti. Po njihovih navedbah so posnetki stari tudi do dva meseca. “Kje je Putin v teh nemirnih dneh, ko vojna z Ukrajino vstopa v novo fazo eskalacije, in kaj počne, očitno vedo le njegovi varnostniki in ozek krog bližnjih sodelavcev,” piše kanal.

Putin je bil opazno odsoten v torek, ko je Kremelj objavil novo različico ruske jedrske doktrine, kar so razkrili takoj po tem, ko je njegov tiskovni predstavnik dejal, da besedilo še ni pripravljeno. Nova doktrina, spomnimo, omogoča jedrski napad Rusije, če njeno ozemlje napade nenuklearna sila, kot je Ukrajina, z raketami, ki jih zagotavlja jedrska sila, na primer članica Nata. Točen tak scenarij se je zgodil v torek, ko je Ukrajina uporabila ameriške rakete ATACMS za uničenje ruskega arzenala streliva v regiji Brjansk.

“Ta tehnologija omogoča ruskemu predsedniku, da neopaženo izgine iz javnega prostora”

Kanal trdi, da je bil niz Putinovih enostranskih sestankov, prikazanih Rusom na državnih TV kanalih, v resnici posnet vnaprej, tudi do dva meseca prej. Putinovo obdobje odsotnosti sovpada tudi z domnevnim telefonskim klicem med Putinom in Trumpom, kar je Kremelj kasneje zanikal. “Ni skrivnost, da Kremelj pogosto poroča o Putinovih dvostranskih srečanjih z guvernerji, vladnimi uradniki, voditelji državnih podjetij, parlamentarci in javnimi osebnostmi pozneje, kot so se v resnici zgodila,” navaja Faridaily, ki ga vodi ruska novinarka Farida Rustamova. “Ta tehnologija omogoča ruskemu predsedniku, da neopaženo izgine iz javnega prostora,” dodaja.

Nastopi posneti vnaprej?

Obstajajo znaki, ki razkrivajo, da so bili nedavni Putinovi nastopi posneti prej, opozarja Faridaily. Na primer, 19. novembra je bil Putin prikazan na srečanju z voditeljem frakcije Novih ljudi Aleksejem Nečajevom, ki je dejal, da so njegovi poslanci pravkar podprli prvo branje zveznega proračuna, ki povečuje ogromne izdatke za ruski vojaški aparat. Vendar je bilo prvo branje proračuna 24. oktobra, že pa je imelo drugo branje, ki ni bilo omenjeno. Nečajev je prav tako pred kratkim postrigel lase, kar kaže na to, da je bil posnetek starejši. Prav tako je bil Nečajev istega dne opažen v javnosti, ko naj bi se sestal s Putinom, kar pomeni, da ni prestal petdnevne karantene pred osebnimi srečanji z ruskim predsednikom.

Nedavni televizijski sestanek je prikazoval Putina z voditeljem Liberalno-demokratske stranke Leonidom Sluckim, ki je predsedniku poročal o rezultatih parlamentarnih volitev, ki so bile izvedene septembra. Vendar je 14. novembra, ko naj bi Putin srečal Sluckega, slednji javno nastopil pred domnevnim srečanjem s predsednikom, kar pomeni, da ni bil v karanteni.

su; Foto: YouTube

Ruska državna televizijska mreža Russia-1 je s kontroverzno potezo razburkala javnost. V programu oddaje 60 Minuta sta voditelja Jevgenij Popov in Olga Skabejeva ob komentiranju izvolitve Donalda Trumpa za predsednika ZDA na zaslonu predvajala gole fotografije Melanije Trump, posnete pred več kot 20 leti za revijo GQ. Ta poteza je sprožila burne odzive in ugibanja o namenu ter političnem ozadju tega dejanja.

WATCH. Russian state channel shows nude photos of Melania Trump: presenter visibly struggles not to burst out laughing.https://t.co/p2yKQJjSea

— 💙Charlie's Angel (@realskoebiedoe) November 8, 2024

Melanija Trump na ruskih zaslonih

Fotografije so bile posnete leta 2000, v času, ko je bila Melanija že v zvezi z Donaldom Trumpom. Ruska voditelja sta med oddajo v živo ob fotografijah komentirala: “Tako je Melanija izgledala pred 24 leti.” Podobni komentarji z rahlim podtonom posmeha so se pojavili tudi na družbenih omrežjih, kjer so fotografije hitro zaokrožile.

Oddaja je poskrbela za dodaten zaplet, saj je bil trenutek izbran tik po tem, ko je Donald Trump ponovno zmagal na predsedniških volitvah. Na družbenih omrežjih so številni komentatorji izpostavili, da gre za provokacijo in prikaz moči s strani ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki naj bi s tem želel pokazati svojo nadmočnost nad Trumpom.

Politično ozadje ali preprosta provokacija?

Objava fotografij na ruskih državnih kanalih odpira vprašanja o namenu tega dejanja. Nekateri analitiki menijo, da je šlo za subtilno politično sporočilo, s katerim naj bi Rusija prikazala svojo zmožnost vpliva na ameriškega predsednika in njegovo družino. Komentarji, kot je “Putin s tem kaže svojo nadmočnost nad Trumpom,” so se množično širili po platformi X (prej Twitter), kjer je objava povzročila val odzivov.

Drugi menijo, da gre zgolj za provokacijo, značilno za ruske medije, ki pogosto uporabljajo kontroverzne vsebine za povečanje gledanosti in utrjevanje političnega vpliva.

Odzivi javnosti in Trumpove ekipe

Trumpovi predstavniki in predstavniki Melanijine založbe Skyhorse Publishing so ostali tiho. Javnost pa je razdeljena – nekateri dejanje označujejo za seksistično in žaljivo, drugi pa menijo, da je objava fotografij iz Melanijine manekenske kariere legitimna, saj so bile te javno dostopne.

Medtem ko nekateri komentatorji menijo, da objava fotografij izkorišča Melanijino preteklost, drugi poudarjajo, da je bila takšna poteza pričakovana zaradi njene prepoznavnosti kot nekdanje manekenke in prve dame.

Kaj to pomeni za Trumpovo administracijo?

Ponovna zmaga Donalda Trumpa za predsednika ZDA odpira številna vprašanja o njegovih odnosih z Rusijo. Incident z Melanijinimi fotografijami je zgolj dodaten kamenček v mozaiku kompleksnih odnosov med Washingtonom in Moskvo. Čeprav Trump slovi po svoji odpornosti na tovrstne provokacije, bi lahko ta incident imel vpliv na percepcijo njegovega predsedovanja.

Napisal: E. K.

Vir: X

Foto: Zajem zaslona X

Dmitrij Medvedev, nekdanji ruski predsednik in trenutni namestnik vodje ruskega Varnostnega sveta, je komentiral zmago Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah.

“Donald Trump smrtno prezira zapravljati denar za razne prilizovalce in parazite, kamor spada tudi Ukrajina,” je izjavil Medvedev. Kot je navedel, je pred nekaj dnevi pisal o “besnem dvostranskem antiruskem konsenzu na Capitol Hillu.”

“Trump ima eno lastnost, ki nam je v korist: kot poslovnež po duši smrtno prezira zapravljati denar za razne prilizovalce in parazite – za idiotske zaveznike, slabe dobrodelne projekte in požrešne mednarodne organizacije. Toksična Bandera Ukrajina je v isti vrsti,” je zapisal na svojem kanalu na Telegramu.

Ruski uradnik: Trumpova zmaga je priložnost za obnovo odnosov med Rusijo in ZDA

Vplivni vodja ruskega premoženjskega sklada je dejal, da je Trumpova zmaga odprla nove možnosti za obnovo odnosov med Moskvo in Washingtonom. Kirill Dmitrijev, izvršni direktor ruskega sklada za neposredne naložbe, ki je v preteklosti komuniciral s Trumpovo ekipo, je dejal, da je njegova ekipa osvojila predsedniški mandat in senat “kljub veliki dezinformacijski kampanji, usmerjeni proti njim.”

“Njihova prepričljiva zmaga kaže, da so navadni Američani naveličani nezaslišanih laži, nesposobnosti in zlobe Bidenove administracije,” je dejal Dmitrijev. “To odpira nove možnosti za obnovo odnosov med Rusijo in Združenimi državami,” je še dodal.

Kremelj bo Trumpa sodil po dejanjih

Kremelj bo republikanca Donalda Trumpa, ki je razglasil zmago na predsedniških volitvah v ZDA, sodil po dejanjih, je danes sporočil tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov. Ne namerava pa ruski predsednik Vladimir Putin po njegovih besedah Trumpu čestitati, češ da gre za sovražno državo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Oceno bomo podali na podali na podlagi konkretnih dejanj in besed, je danes novinarjem dejal Peskov. Z morebitnimi načrti Putina, da bi čestital zmagovalcu volitev, pa ni seznanjen.

“Ne pozabimo, da govorimo o sovražni državi, ki je posredno in neposredno vpletena v vojno proti naši državi,” je glede Ukrajine, ki jo je leta 2022 napadla Rusija, dejal Peskov. Odnosi med Rusijo in ZDA so od začetka te vojne na najnižji točki od konca hladne vojne, pri čemer Moskva zahodnim državam očita podporo Ukrajini. Po mnenju Peskova ni mogoče, da bi se bolj poslabšali, nadaljnje stanje pa naj bi bilo odvisno od ameriških voditeljev.

Trump je sicer večkrat poudaril, da bi v primeru izvolitve lahko končal vojno v Ukrajini v 24 urah, čeprav ni nikoli pojasnil, kako. Tako v Evropi kot Ukrajini se sicer bojijo, da bi Trump lahko silil Ukrajino v pogajanja z Rusijo pod pogoji, ugodnimi za Moskvo.

Peskov je danes dejal, da bi ZDA sicer lahko “omogočile končanje tega konflikta”, a opozoril, da gre za državo, ki obenem razvnema konflikt.

su; Foto: YouTube

LJUBLJANA – Raziskava o priljubljenosti svetovnih voditeljev kaže na velike razlike med vzhodnimi in zahodnimi političnimi voditelji. Stopnja odobravanja voditeljev, kot so Vladimir Putin, Narendra Modi, Joe Biden, Justin Trudeau in Emmanuel Macron, se zelo razlikuje, kar odraža različne politične razmere in izzive v njihovih državah.

Kdo uživa največjo podporo?

Raziskava, objavljena na profilu World of Statistics, kaže, da sta Vladimir Putin in Narendra Modi voditelja z najvišjo stopnjo odobravanja. Putin uživa 78 % podporo med ruskimi državljani, kar lahko pripišemo močni državnotvorni retoriki in nadzoru medijev. V Rusiji je poudarjanje domoljubja in nacionalnih interesov pogosto ključ do političnega uspeha, še posebej v obdobjih kriz ali vojaških konfliktov.

Podobno visoko podporo ima indijski premier Modi, s 73 % odobravanjem, predvsem zaradi gospodarskih uspehov Indije in reform, ki jih je uvedel v zadnjih letih. Njegova politika privablja pozitivne odzive tako na domačem trgu kot tudi v tujini, kjer Indija krepi svoj vpliv. Modi je znan po svojih učinkovitih javnih nastopih in poudarjanju indijskih vrednot, kar ga postavlja med najbolj priljubljene svetovne voditelje.

World’s leaders approval rating:

🇷🇺 Vladimir Putin: 78%
🇮🇳 Narendra Modi: 73%
🇺🇸 Joe Biden: 38%
🇨🇦 Justin Trudeau: 25%
🇫🇷 Emmanuel Macron: 18%

— World of Statistics (@stats_feed) October 18, 2024

Zahodni voditelji se soočajo s težavami

Na nasprotni strani lestvice pa so zahodni voditelji, katerih priljubljenost je bistveno nižja. Joe Biden uživa zgolj 38 % podporo med ameriškimi volivci. Njegova administracija se sooča s številnimi izzivi, kot so inflacija, politična polarizacija in nezadovoljstvo zaradi notranje politike. Nizka podpora Bidenu predstavlja izziv, saj se bližajo volitve, kar povečuje pritisk na njegovo vlado, da izvede uspešne reforme.

Justin Trudeau, kanadski premier, je zabeležil podporo le 25 %. Trenutno se njegova vlada sooča z gospodarskimi težavami, vključno z visokimi življenjskimi stroški in naraščajočimi težavami na stanovanjskem trgu, kar zmanjšuje zaupanje javnosti.

Na dnu lestvice se nahaja Emmanuel Macron s samo 18 % podporo, kar je posledica kontroverznih reform pokojninskega sistema v Franciji. Daily Mail poroča, da so obsežni protesti in stavke zaradi teh reform prispevali k Macronovi nizki podpori. Francoska javnost ga vse manj dojema kot voditelja, ki zastopa njihove interese.

Podpora političnim voditeljem v Sloveniji

Tudi v Sloveniji se spremlja javno mnenje glede podpore političnim voditeljem. Po zadnji anketi agencije Mediana, ki meri podporo slovenskim politikom, je premier Robert Golob med bolj priljubljenimi voditelji s približno 40 % podporo. To pa je nekoliko nižje od rezultatov v začetku njegovega mandata, ko je užival več kot polovico podpore. Glavni razlogi za upad so nezadovoljstvo z reformami in odzivi na gospodarske izzive, kot so naraščajoči življenjski stroški in stanje v zdravstvu.

Kako vpliva na mednarodne odnose?

Razlike v podpori voditeljem lahko vplivajo na diplomatske odnose med državami. Visoka podpora Putinu in Modiju krepi njun položaj na mednarodnem odru, kjer lahko samozavestneje zastopata interese svojih držav. Nasprotno pa zahodni voditelji z nizko podporo težje pridobivajo politični kapital za ključne zunanjepolitične poteze. To lahko vpliva na evropsko politiko, kjer je Macron na primer ključni igralec pri oblikovanju evropskih reform.

Upoštevati metodologijo in kontekst

Pri tovrstnih raziskavah je nujno upoštevati metodološke razlike, saj lahko politično okolje in stopnja svobode medijev v posameznih državah vplivata na rezultate. World of Statistics opozarja, da so rezultati odvisni od nacionalnih raziskovalnih metod, kar lahko pomeni, da niso povsem primerljivi med seboj. Na primer, v državah, kjer je manj svobode izražanja, so lahko rezultati pristranski.

Napisal: N. Z.

Vir: X, IG

Njene besede so naletele na kritiko tako v mednarodni skupnosti kot tudi v Rusiji.

MOSKVA – Jelena Välbe, predsednica Ruske smučarske zveze in ena najbolj uspešnih tekačic na smučeh v zgodovini, je povzročila ogorčenje s svojo izjavo, da bi bilo treba “vreči bombo na središče Londona”. Välbe je s tem radikalnim predlogom izrazila frustracijo zaradi izključitve ruskih športnikov z mednarodnih tekmovanj po invaziji Rusije na Ukrajino. Izjavila je, da bi po takšnem napadu “vsega bilo konec” in bi Rusijo spet sprejeli na svetovne športne dogodke.

Head of Russian Ski Federation Yelena Välbe Expresses Desire to Bomb London. pic.twitter.com/ci19nEjmV1

— The Judge and the Jury (@MediaResonator) September 30, 2024

Burni odzivi

Njene besede so naletele na kritiko tako v mednarodni skupnosti kot tudi v Rusiji. Nekateri so njeno izjavo označili za nevarno šalo. Na primer, ruska zmagovalka olimpijske medalje Svetlana Žurova je opozorila, da bi morale biti takšne izjave bolj premišljene, saj jih lahko na Zahodu jemljejo dobesedno. Medtem je znani športni komentator Dmitrij Gubernijev izjavil, da je Välbe “znorela”​.

Velika podpornica Putina

Välbe je sicer dolgoletna podpornica Vladimirja Putina in močno zagovarja ruske športnike, ki jih spodbuja k iskanju motivacije v domačih prvenstvih, čeprav so izključeni z mednarodnih tekmovanj. Kljub temu je prepričana, da bo Rusija slej ko prej spet dobila priložnost na svetovnem športnem prizorišču​.

Ruska doktrina se je menjala

Vladimir Putin je v zadnjem času večkrat nakazal možnost resnih posledic za Evropo, če bo Zahod še naprej podpiral Ukrajino z dolgometnim orožjem. Rusija je spremenila svojo vojaško doktrino, kar pomeni, da se je prag za uporabo jedrskega orožja znižal. Putin je grozil, da bi Rusija lahko napadla vojaške cilje v državah, kot so Poljska in Romunija, če bodo te države še naprej omogočale uporabo zahodnega orožja za napade na Rusijo​.

Poleg tega so strokovnjaki opozorili, da bi Rusija do konca desetletja lahko resno ogrozila Evropo, zlasti baltske države, Moldavijo in Gruzijo. Nemški obrambni minister Boris Pistorius je dejal, da ima Evropa od pet do osem let, da se pripravi na potencialni konflikt z Rusijo. Rusija namreč intenzivno krepi svojo vojaško industrijo, kar nakazuje na dolgoročne vojaške ambicije​.

Čeprav se grožnje na prvi pogled zdijo del strateškega zastraševanja, so zahodne države pozorne in že sprejemajo ukrepe za povečanje varnosti na vzhodnih mejah NATA.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: www

Vladimir Putin, znan po svoji izjemni diskretnosti glede zasebnega življenja, je presenetil javnost z razkritjem, da najmlajši člani njegove družine tekoče govorijo kitajsko. Ta redka osebna izjava je bila podana v ponedeljek, 2. septembra 2024, med obiskom srednje šole v Kyzylu, Tuva, na jugu Rusije, približno 2800 kilometrov vzhodno od Moskve. Putin je to izjavil med pogovorom z dijaki ob začetku šolskega leta, kar je pritegnilo pozornost ne le zaradi redkosti takšnih komentarjev, temveč tudi zaradi možnih geopolitičnih implikacij.

Skrivnosti Putinove družine

Putin je vedno ohranjal strogo zasebnost glede svoje družine. Njegova bivša žena Ljudmila in on imata dve hčerki, Marijo in Katerino, ki sta že v srednjih letih in govorita več jezikov, vključno z angleščino, nemščino in francoščino. Toda koliko vnukov ima Putin, ostaja zavito v tančico skrivnosti, čeprav ruski mediji poročajo, da jih ima najmanj tri.

Medtem ko natančne identitete “najmlajših” družinskih članov, ki tekoče govorijo kitajsko, niso bile razkrite, se mnogi sprašujejo, ali gre za Putinove vnuke. To presenetljivo razkritje prihaja v času, ko se kitajsko-ruski odnosi poglabljajo na več ravneh, kar daje izjavi še dodatno težo.

Geopolitični kontekst: Kitajsko-rusko partnerstvo

Putinova izjava je pomembna tudi v kontekstu vedno močnejših vezi med Moskvo in Pekingom. V zadnjih letih sta Rusija in Kitajska oblikovali močno zavezništvo, ki je kulminiralo v izjavi o “partnerstvu brez meja” februarja 2022, tik pred rusko invazijo na Ukrajino. Kitajska in Rusija sta zdaj tesna gospodarska in politična zaveznika, kar je spodbudilo rast zanimanja za kitajski jezik v Rusiji. Putin je med obiskom šole poudaril, da je kitajski jezik vse bolj priljubljen zaradi poglobljenih stikov med državama na področjih ekonomije, politike in kulture.

Kljub rastoči priljubljenosti kitajščine v Rusiji pa je Putin opozoril dijake, naj ne zanemarijo angleščine, ki jo je opisal kot “odličen jezik”, ki je človeštvu prinesel veliko znanja in kulturnega bogastva. Ta izjava kaže na Putinovo prizadevanje, da bi Rusija ostala jezikovno in kulturno odprta, kljub naraščajoči napetosti med Zahodom in Rusijo.

View this post on Instagram

A post shared by Владимир Путин (@president_vladimir_putin)

Zasebnost kot sredstvo moči

Putinova odločitev, da spregovori o jezikovnih sposobnostih svojih vnukov, je še posebej zanimiva, saj je ruski predsednik znan po strogi kontroli informacij o svojem zasebnem življenju. Doslej je večino podrobnosti o svojih družinskih članih ohranjal v tajnosti, kar je spodbudilo številne špekulacije v medijih. Razkritje, da njegovi vnuki tekoče govorijo kitajsko, tako ponuja redko priložnost vpogleda v zasebno življenje enega najmočnejših svetovnih voditeljev, hkrati pa odpira vrata interpretacijam o simboličnem pomenu takšnih izjav v širšem geopolitičnem kontekstu.

Širši pomen jezikovnega znanja

V svetu, kjer se globalne sile vedno bolj približujejo in vplivajo druga na drugo, se zdi Putinova izjava strateška. S tem ko je poudaril znanje kitajščine med najmlajšimi člani svoje družine, je morda želel signalizirati trdno prihodnost rusko-kitajskih odnosov, hkrati pa je s svojo pohvalo angleščini pokazal zavedanje o pomenu Zahoda v svetovnem kontekstu. To razodetje je zato več kot le zanimiv detajl o Putinovih vnukih – je tudi politično sporočilo, ki odraža trenutne prioritete in smernice ruske zunanje politike.

Čeprav Putin morda ohranja svojo družino v senci, njegove redke izjave, kot je ta, vedno pritegnejo pozornost in odprejo prostor za številne interpretacije in razprave o njegovih motivih in načrtih za prihodnost. S tem, ko je razkril jezikovno znanje svojih vnukov, je nevede razkril tudi delček prihodnosti ruske diplomacije in njenega mesta v hitro spreminjajočem se globalnem redu.

Vsekakor bo zanimivo spremljati, kako bo to razkritje vplivalo na prihodnje odnose med Rusijo in Kitajsko, pa tudi na Putinovo javno podobo doma in v tujini.

Napisal: N. Z.

Vir: www, IG

Vladimir Putin, ruski predsednik, je v odzivu na nedavni vdor ukrajinskih sil na rusko ozemlje postavil strogi rok svoji vojski za ponovno zavzetje regije Kursk. Po poročanju ukrajinskih in nekaterih zahodnih medijev, ki se sklicujejo na vire iz ukrajinskega vojaškega vrha, je Putin svojim vojaškim poveljnikom dal čas do začetka oktobra, da vrnejo regijo pod ruski nadzor. Ključni pogoj pa je, da se to doseže brez prenosa okrepitev iz drugih front, zlasti iz regije Donbas.

V zadnjih tednih so ukrajinske sile uspele prodreti na rusko ozemlje v regiji Kursk, kar je povzročilo veliko zaskrbljenost v Moskvi. Putinov ukaz naj bi bil reakcija na ta prodor, ki je resno ogrozil ruske obrambne položaje. Po navedbah ukrajinske tiskovne agencije RBC naj bi ruski predsednik zahteval, da se ukrajinske sile iz Kurska izženejo brez poseganja v obstoječe vojaške operacije v Donbasu, kjer ruske sile trenutno izvajajo ofenzivo na mesto Pokrovsk, ključno ukrajinsko obrambno utrdbo.

Poleg tega je estonski bloger Dmitri, znan pod imenom WarTranslated na družbenem omrežju X (prej Twitter), poročal, da so o Putinovem ukazu poročali tudi nekateri ruski mediji, vendar pa ta poročila še niso bila potrjena z uradnimi izjavami. WarTranslated je že od začetka vojne znan po tem, da prevaja ruske objave na družbenih omrežjih v angleščino in s tem obvešča širšo mednarodno javnost o razmerah v Rusiji.

Medtem ko se ruska vojska sooča z vse večjimi pritiski na več frontah, Putinov ultimat kaže na nujnost hitrega ukrepanja, saj bi morebitna daljša prisotnost ukrajinskih sil na ruskem ozemlju lahko imela resne politične in vojaške posledice. Putin si ne more privoščiti nadaljnjega oslabljanja svoje pozicije, še posebej ne na domačem terenu, kjer je njegov režim že pod pritiskom zaradi dolgotrajne vojne.

Vzporedno z vojaškimi operacijami pa Rusija stopnjuje tudi svoje diplomatske aktivnosti. Moskva je zaradi medijskega poročanja iz Kurska na pogovor poklicala ameriško diplomatko Stephanie Holmes, namestnico vodje misije ameriškega veleposlaništva v Moskvi. Ruske oblasti so ostro protestirale proti poročanju ameriških medijev, ki so po njihovem mnenju nezakonito vstopili v regijo Kursk, zdaj pod nadzorom ukrajinskih sil. Rusko zunanje ministrstvo je ob tem opozorilo, da bo sprožilo preiskavo proti novinarjem, ki so sodelovali pri tem poročanju, kar še dodatno zaostruje že tako napete odnose med Moskvo in Washingtonom.

Situacija v Kursku in na širšem območju vzhodne Ukrajine bo v prihodnjih tednih ključna za nadaljnji razvoj konflikta. Putinov rok do oktobra postavlja rusko vojsko pred veliko preizkušnjo, ki bo pokazala, ali je Moskva sposobna hitro in učinkovito odgovoriti na ukrajinske vojaške uspehe.

EK; Zajem zaslona X, X

Pod obema objavama so se danes že pojavile številne poslovilne besede in sožalja.

DRAGOMER – Slovenske novice poročajo, da je v 75. letu umrl nekdanji novinar Nedeljskega dnevnika Ciril Brajer. Brajer je pisal tudi za časopis Dnevnik, zadnja leta pa je bil tudi družbenoaktiven. S svojimi objavami na družbenih omrežjih je javno nasprotoval članstvo Slovenije v Natu, bil pa je tudi javni podpornik ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Pesem slovesa

MAGNIFICO – IN KO ENKRAT BOM UMRL (V PTEK ZVEČER) https://t.co/tOLcqAcckn via @YouTube

— ciril brajer (@CiroBrajer) June 25, 2024

Očitno je slutil svoj konec. Drugače bi si težko razlagali dejstvo, da je 25. junija letos na svojem Facebook profilu in omrežju X objavil Magnificovo pesem In ko enkrat bom umrl. Pod obema objavama so se danes že pojavile številne poslovilne besede in sožalja.

Oglasil se je Zoran Stevanović

“S tega sveta se ja za vedno odselila ljudska veličina in novinarska grmada Ciril Brajer. Marsikdo se ni strinjal z njegovo ideologijo, njegovemu pogumu, drznosti in zastopanju svojih načel do samega odhoda, pa nihče ne more oporekati. Skupaj sva za Nedeljca naredila intervju o vojakih, ki nočejo v vojno proti Rusom. Bila obravnavana s strani vojaške obveščevalne. Odgovorni urednik je preprečeval objavo, ampak nama je uspelo. Bil je borec proti gnilobam sistema. Zadnji tak novinar. Take stopnje inteligence in humornosti v pikrih komentarjih in nasvetih, nisem še nikjer doživel. Zadnjič sva spila kavo na Zbiljah nedolgo nazaj, ovekovečila naju je njegova gospa. Že samo fotografiranje nam je povzročilo toliko preglavic in smeha. Deloval je živahno. On v to ni verjel, jaz pa še vseeno upam, da bo na drugem svetu nasmejal še koga. Sožalje svojcem,” se je od Cirila poslovil Zoran Stevanović.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona